prosilec - Upravno sodišče RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval interni akt sodišča, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika, dokument, iz katerega je razvidna zadnja zaključena pravna izobrazba višje sodnice in podatek o njeni letnici rojstva. Organ prosilcu zahtevanih dokumentov ni posredoval, posredoval mu je zgolj sklep o izvolitvi višje sodnice v sodniško funkcijo. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke in sodijo v zasebno sfero funkcionarja. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil in vztrajal pri svoji zahtevi. IP je organ z dopisom pozval k posredovanju dokumentov, ki jih je prosilec zahteval. Organ je IP poslal diplomo višje sodnice. IP je v svojem postopku ugotovil, da sodniki, kadar so predmet presoje podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje sodniške funkcije, spadajo v kategorijo absolutno javnih oseb, kar pomeni, da v takšnem primeru posamezniki niti ne morejo pričakovati zasebnosti. Skladno s povedanim predstavljajo letnica rojstva, podatek o stopnji izobrazbe in ustanovi ter datum diplomiranja višje sodnice informacije javnega značaja, dostop do katerih je prosilcu treba dovoliti. Diploma višje sodnice pa vsebuje tudi podatek o dnevu, mesecu in kraju rojstva, ki pa predstavljajo podatke, kateri spadajo v kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije. V posledici povedanega je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati diplomo višje sodnice, pri čemer mora prekriti dan, mesec in kraj rojstva sodnice. Glede internega akta organa, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višje sodnice, je IP sledil obrazložitvi organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-276/2017/8
Datum: 30. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 10. 11. 2017, zoper odločbo, št. Su 580/2017-4 z dne 11. 10. 2017, Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 10. 11. 2017 se delno ugodi in se odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. Su 580/2017-4 z dne 11. 10. 2017 delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Diplome Pravne fakultete v Ljubljani …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke: dan, mesec in kraj rojstva.

2.    Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta »interni akt sodišča, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika«, ter osebnih podatkov, ki jih je organ skladno s 1. točko izreka te odločbe dolžan prekriti, zavrne.

3.    Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

 
Prosilec je dne 28. 8. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ posreduje informacije javnega značaja, ki so povezane z opravljanjem javne funkcije višje sodnice … (v nadaljevanju: višja sodnica), in sicer:
-    interni akt sodišča, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika,
-    zadnjo zaključeno pravno izobrazbo višje sodnice in
-    letnico rojstva višje sodnice.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 580/2017-4 z dne 11. 10. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil. In sicer, prosilcu je posredoval fotokopijo sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo, v 2. točki izreka pa mu je zavrnil dostop do dokumenta, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika, ter do dokumenta, iz katerega je razvidna letnica rojstva višje sodnice. 

Organ je skladno s 44. členom ZUP, z dopisom št. Su 580/2017-2 z dne 10. 10. 2017, pozval višjo sodnico, da se opredeli do zahteve prosilca. Višja sodnica je v odgovoru na dopis dne 11. 10. 2017 pojasnila, da lahko organ v konkretnem primeru posreduje le sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo, ostali dokumenti, ki jih prosilec zahteva, pa predstavljajo njene varovane osebne podatke, dostopa do katerih ne dovoli.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je prosilcu predložil fotokopijo sklepa o izvolitvi višje sodnice v sodniško funkcijo, iz katerega izhaja podatek o zadnji zaključeni pravni izobrazbi višje sodnice. Glede zahteve po internem aktu organa, iz katerega naj bi bili razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika, ta pojasnjuje, da z dokumentom ne razpolaga. Prosilca napotuje na zahteve, ki jih določa Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15 in 23/17 – ZSSve; v nadaljevanju ZSS) v 8. členu, in sicer člen določa splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, nadalje 11. člen ZSS konkretizira pogoje za izvolitev na mesto višjega sodnika. Zahtevo prosilca za dostop do dokumenta, iz katerega je razvidna letnica rojstva višje sodnice, je organ zavrnil s tem, da gre za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Namreč, podatek o letnici rojstva predstavlja podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ se zaveda, da je v praksi uveljavljeno stališče, da javni funkcionarji niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto in morebitnih ostalih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije, vendar meni, da letnica rojstva višje sodnice ni takšne vrste osebni podatek, temveč predstavlja osebni podatek, ki ni prosto dostopen, saj sodi v zasebno sfero funkcionarja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 11. 2017 vložil pritožbo, ki jo je nato organ, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 14. 11. 2017, odstopil IP. V pritožbi se prosilec pritožuje zoper obe točki izreka izpodbijane odločbe in znova zahteva vse tri navedene dokumente. Navaja, da sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo ne izkazuje zadnje zaključene pravne izobrazbe višje sodnice, kar pomeni, da mu dostop do tega dokumenta dejansko ni bil omogočen. Nadalje, prosilec trdi, da ne obstajajo utemeljeni razlogi za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, saj naj bi šlo za podatke, ki morajo biti javni. Meni, da bi mu organ moral omogočiti dostop do vseh zahtevanih informacij, saj le tako lahko preveri, ali je bila višja sodnica zakonito imenovana na svojo sodniško funkcijo. Prosilec tako vztraja pri svoji zahtevi in priglaša stroške v skupni višini 17,50 EUR in poštnino.

IP je organ, z dopisom št. 090-276/2017/2 z dne 6. 12. 2017, pozval k posredovanju dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi. Organ je IP dne 8. 12. 2017 posredoval fotokopijo diplome višje sodnice, iz katere je razvidna njena letnica rojstva in zaključena pravna izobrazba. Iz diplome so razvidni tudi podatki o dnevu, mesecu in kraju rojstva osebe ter datum diplomiranja. Glede internega akta, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višje sodnice, pa organ ponovno pojasnjuje, da z njim ne razpolaga in niti s kakšnim drugim dokumentom, iz katerega bi bili razvidni ti pogoji. 

IP je, skladno s 43. in 44. členom ZUP, z dopisom št. 090-276/2017/6 z dne 21. 12. 2017, povabil višjo sodnico kot stransko udeležensko v postopek zaradi varstva njenih pravnih koristi. Do izdaje te odločbe se višja sodnica na poziv ni odzvala. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: 
-    informacija izvira iz delovnega področja organa, 
-    organ z njo razpolaga,
-    informacija se nahaja v materializirani obliki.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Predmet pritožbenega postopka je tako presoja, ali organ razpolaga z zahtevanima dokumentoma, to je z internim aktom organa, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika in z dokumentom, iz katerega je razvidna zadnja zaključena pravna izobrazba in letnica rojstva ter, ali so zahtevani podatki takšne vrste informacije javnega značaja, katerih dostop je potrebno zavrniti skladno z izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

K 1. točki izreka:

Skladno z 8. členom ZSS je za sodnika lahko izvoljen, kdor izpolnjuje določene pogoje, in sicer:
1.    je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2.    je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3.    je dopolnil 30 let starosti,
4.    ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
5.    je opravil pravniški državni izpit,
6.    ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
7.    zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Poleg tega 11. člen ZSS določa še dodatne pogoje za višje sodnike. Na sodniško mesto na višjem sodišču je lahko izvoljena oseba, če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. 

Prosilec je zahteval dokument, iz katerega je razvidna zaključena pravna izobrazba višje sodnice, in dokument, iz katerega je razvidna letnica rojstva višje sodnice. Prosilec namreč želi preveriti, ali je višja sodnica zakonito izvoljena v svojo funkcijo. Organ je IP dne 8. 12. 2017, skladno z dopisom IP z dne 6. 12. 2017, posredoval diplomo višje sodnice, ki vsebuje oba zahtevana podatka.

Glede zahteve za dostop do dokumenta, iz katerega je razvidna zaključena pravna izobrazba, je organ prosilcu ugodil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe in mu posredoval sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo z dne 9. 4. 2007. Iz sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo ni razvidna pravna izobrazba višje sodnice. IP lahko le sklepa, da ima višja sodnica ustrezno zaključeno pravno izobrazbo, sam akt pa tega dejstva nikjer izrecno ne potrjuje. Prosilčev namen je preveriti, ali je bila sodnica zakonito imenovana na svoj položaj, iz posredovanega sklepa o izvolitvi v sodniško funkcijo pa to ni razvidno. Prosilca namreč zanima, ali je akt o izvolitvi sodnice skladen z zakonskimi določbami, ne pa, ali takšen akt obstaja. Skladno s povedanim prosilcu ni bil omogočen dostop do zahtevanega dokumenta, iz katerega je razvidna zaključena pravna izobrazba višje sodnice. To pomeni, da je bil prosilcu v tem obsegu dostop do dokumenta dejansko zavrnjen, četudi je organ v izreku izpodbijane odločbe tej zahtevi ugodil. 

Prosilec je zahteval tudi dostop do dokumenta, iz katerega je razvidna letnica rojstva višje sodnice. Organ je dostop zavrnil in se skliceval na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZDIJZ v tem primeru napotuje na določbe ZVOP-1. 

IP je ugotovil, da posredovana diploma, ki vsebuje oba zahtevana podatka, predstavlja informacijo javnega značaja skladno s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki izvira iz delovnega področja organa in organ z njim razpolaga v materializirani obliki. Nadalje, je ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke višje sodnice. In sicer, konkretneje, datum, letnica in kraj rojstva višje sodnice ter dejstvo o diplomiranju in datum diplomiranja so podatki, ki se v smislu 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1 nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, in posledično predstavljajo osebne podatke.

Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. IP je zahtevano pravno podlago za obdelavo našel v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. 

IP pojasnjuje, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki. Namreč, v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95 z dne 27. 11. 2007, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Temu vodilu je sledil tudi zakonodajalec, ki je v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ že sam opravil test tehtanja med individualno pravico dostopa do informacij javnega značaja, pravico do varstva osebnih podatkov posameznika in javnim interesom, da do razkritja takšnih informacij ne pride, ter pretehtal, da javnega interesa za nerazkritje informacije, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije, dejansko ni. IP nadalje ugotavlja, da sodniki, kadar so predmet presoje podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje sodniške funkcije, spadajo v kategorijo absolutno javnih oseb, kar pomeni, da v takšnem primeru posamezniki niti ne morejo pričakovati zasebnosti.  

Skladno z 8. in 11. členom ZSS mora posameznik izpolnjevati določene pogoje za izvolitev na položaj višjega sodnika. Med drugim sta določena pogoja za to funkcijo, da je posameznik ob izvolitvi že dopolnil 30 let (3. točka 8. člena ZSS), in da ima določeno strokovno pravno izobrazbo (4. točka 8. člena ZSS). V posledici tega so podatki o letnici rojstva ter o datumu in stopnji zaključene pravne izobrazbe povezani z izpolnjevanjem zakonskih pogojev iz ZSS. Ker so se izobraževalni programi in s tem tudi povezani nazivi o pridobljeni pravni izobrazbi s časom spreminjali, je z nazivom pridobljene izobrazbe neločljivo povezan tudi datum diplomiranja. To pomeni, da so ti podatki v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za izvolitev in za opravljanje sodniške funkcije. Skladno s povedanim predstavljajo letnica rojstva, podatek o stopnji izobrazbe in ustanovi ter datum diplomiranja višje sodnice informacije javnega značaja, dostop do katerih je prosilcu treba dovoliti.

Z vpogledom v dokumentacijo pa je IP ugotovil, da dokument vsebuje tudi osebne podatke, ki se ne nanašajo na opravljanje javne funkcije višje sodnice oziroma niso v nikakršni zvezi z njim, to so podatek o dnevu, mesecu in kraju rojstva. IP pojasnjuje, da se javni funkcionarji s tem, ko nastopijo javno funkcijo v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti. Namen določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki  vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v že omenjenem primeru Halford proti Združenemu kraljestvu uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, po kateri je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni funkcionar nima pravice do nobene zasebnosti. 

Kakor navedeno, diploma višje sodnice, ki jo je IP prejel od organa, vsebuje podatek o dnevu, mesecu in kraju rojstva. IP ugotavlja, da ti podatki spadajo pod kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije. Posledično to pomeni, da del dokumenta, iz katerega so razvidni podatki o dnevu, mesecu in kraju rojstva višje sodnice, vsebuje varovane osebne podatke, ki jih ni dovoljeno razkriti prosilcu, saj za to ni pravne podlage. Organ mora te osebne podatke skladno z 2. točko izreka te odločbe prekriti in omogočiti delni dostop, kakor to določa 7. člen ZDIJZ.

K 2. točki izreka:

Glede internega akta organa, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višje sodnice, IP sledi obrazložitvi organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Namreč, skladno z določbami ZSS sodni svet predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo, nato pa državni zbor skladno s 112. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) s sklepom odloči o izvolitvi v sodniško funkcijo. Torej, odločitev o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje za sodniško funkcijo, imata v rokah sodni svet in državni zbor. To pomeni, da organ ne odloča o izvolitvi posameznika v sodniško funkcijo, saj nima te pristojnosti. Skladno s povedanim IP sledi obrazložitvi organa, da z internim aktom, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višje sodnice, ne razpolaga, v kolikor takšen dokument sploh obstaja. Prosilec v pritožbi ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da organ dejansko razpolaga z navedenim dokumentom, prav tako prosilec ni predlagal nobenega dokaznega sredstva in ni navedel nobenih dejstev, ki bi IP prepričale v nasprotno, torej da zahtevani interni akt obstaja in da organ z njim razpolaga. IP zato nima razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

IP pojasnjuje, da so organi, zavezanci po ZDIJZ, prosilcem dolžni posredovati le dokumente, s katerimi po ZDIJZ dejansko razpolagajo, prosilec ne more zahtevati dokumentov, ki jih organ nima. Organ prav tako ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali zbirati informacij od drugih zavezancev po ZDIJZ. Obveznost organa je predložitev informacij javnega značaja, s katerimi že razpolaga v materializirani obliki. 

V posledici povedanega je v tem delu pritožba prosilca neutemeljena. Organ z dokumentom ne razpolaga, zato je IP odločil, kakor sledi iz 2. točke izreka te odločbe, da se pritožba prosilca zavrne glede zahteve za dostop do internega akta organa, iz katerega so razvidni pogoji za opravljanje dela višjega sodnika.

Izrek v 2. točki tudi določa, da se pritožba zavrne v delu, v katerem dokument oziroma diploma vsebuje varovane osebne podatke višje sodnice. IP je svojo odločitev o delnem dostopu utemeljil v poglavju »K 1. točki izreka«. Organ je tako dolžan prosilcu omogočiti delni dostop do informacij javnega značaja skladno s 7. členom ZDIJZ na način, da mu posreduje fotokopijo diplome višje sodnice, na kateri mora prekriti varovane osebne podatke, to je podatke o dnevu, mesecu in kraju rojstva višje sodnice.  

K 3. točki izreka:

Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka ni utemeljena. Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, kar pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 3. točke izreka.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz 2. odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je IP, na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na dokument, s katerim organ ne razpolaga in v delu, v katerem gre za varovane osebne podatke, kakor izhaja iz 2. točke izreka, pa je IP, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Postopek vodila:
Neja Domnik, univ. dipl. prav.
raziskovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka