prosilec - Občina Podvelka

POVZETEK:

Informacijski pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca in odpravil sklep o stroških, ki ga je izdal organ, ker je ugotovil, da organ prosilca na plačilo stroškov predhodno ni opozoril. Organ torej ni postopal v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZDIJZ. Gre za določbo, ki je bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-268/2017/4
Datum: 21. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 11. 2017, zoper sklep Občine Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka (v nadaljevanju organ), št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017, v zadevi odločanja o stroških dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O: 

1.    Pritožbi prosilca z dne 14. 11. 2017 zoper sklep Občine Podvelka št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 1 9. 2017 vložil zahtevo za posredovanje končnih poročil o opravljenih nadzorih Nadzornega odbora Občine Podvelka in zunanjih revizorjev v Občini Podvelka od leta 2003 do danes. Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v pisni obliki – v obliki kopij.

Organ je dne 26. 9. 2017 izdal sklep o podaljšanju roka, s katerim je rok za odločitev o zahtevi prosilca podaljšal za 30 delovnih dni, zaradi obsežnosti zahtevanega gradiva. Iz obrazložitve predmetnega sklepa med drugim izhaja, da je organ del gradiva – poročila za obdobje od novembra 2014 do danes, že objavil na spletni strani občine.

Kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017, je organ zahtevi prosilca ugodil in mu dne 11. 11. 2017 po navadni pošti, v obliki fotokopije, posredoval zahtevane informacije. Iz uradnega zaznamka dalje izhaja, da je organ, zaradi obsežnosti posredovanih dokumentov, s sklepom o zaračunavanju materialnih stroškov št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017, prosilcu zaračunala materialne stroške. O navedenem je organ obvestil prosilca z dopisom št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017.

Kot izhaja iz sklepa o zaračunavanju materialnih stroškov posredovanja informacij št. 090-0015/2017-3/1 z dne 13. 11. 2017, je organ prosilcu za posredovanje zahtevanih informacij zaračunal stroške v višini 81,94 EUR (z vključenim DDV). Od tega mu je 75,69 EUR z DDV zaračunal za 1034 strani fotokopij in 6,25 EUR z DDV za poštnino.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka (dalje izpodbijani sklep) je prosilec dne 14. 11. 2017 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da mu je organ posredoval obilico dokumentacije, ki je sploh ni zahteval in da so mu bili posledično neupravičeno zaračunani materialni stroški. Poudarja, da je zahteval zgolj in samo končna poročila o opravljenih nadzorih na občini s strani nadzornega odbora in samo končna poročila o opravljenih nadzorih zunanje revizije. Poleg končnih poročil je organ prosilcu posredoval tudi dokumentacijo, ki je ta ni niti zahteval niti pričakoval, poleg tega pa po njegovem sploh ni relevantna v tej zadevi – razne zapisnike sestankov nadzornih odborov, različne verzije poročil o opravljenih nadzorih, ki so bile predmet usklajevanj med revizijsko hišo in nadzornim odborom in občino oz. županom. Prav tako prosilec navaja, da je prejel tudi različne druge dokumente, ki jih ni zahteval – načrte dela nadzornega odbora, plane nadzora nadzornega odbora in veliko zapisnikov in poročil. Poudarja, da končna poročila, ki jih je zahteval, obsegajo skupaj 271 strani (in ne 1034 strani), zato vztraja, da mu organ stroškov ni zaračunal upravičeno, saj mu je preveč zaračunal kar 763 strani fotokopij.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 14. 11. 2017, z dopisom št. 090-0015/2017-3/1, posredoval v odločanje IP.

Z namenom razjasnitve vprašanja, ali je organ prosilca predhodno opozoril na plačilo stroškov in mu pojasnil predviden obseg zahtevane dokumentacije, je IP, s pozivom št. 090-268/2017/2 z dne 17. 11. 2017, organ pozval k dodatnim pojasnilom. Organ mu je odgovoril dne 21. 11. 2017, pri čemer je navedel, da prosilca predhodno na plačilo stroškov ni opozoril.

Pritožba je utemeljena.  

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih in prosilcu že posredovanih informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil z izpodbijanim sklepom. Sporno je vprašanje, ali bi moral organ prosilca opozoriti na plačilo stroškov že pred posredovanjem zahtevane dokumentacije oziroma pred izdajo izpodbijanega sklepa. 
Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). 

Ob upoštevanju navedenih določb, je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. 

V zvezi z navedenim je treba opozoriti, da je stroškovnik za zaračunavanje stroškov dostopa do informacij javnega značaja določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C[1] je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. Sicer pa je IP ugotovil, da ima tudi organ na svoji spletni strani napotilo na predmetno Uredbo, pri čemer ima objavljeno tudi pojasnilo, da »organ lahko zaračuna materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja«.

Izhajajoč iz navedenega (torej, da organ stroške »lahko« zaračuna, ni pa dolžan), je treba zaključiti, da mora organ prosilca na plačilo stroškov še vedno predhodno opozoriti, če mu bo stroške zaračunal. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati. 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-268/2017/2 z dne 17. 11. 2017  organ pozval, da mu posreduje dopis, s katerim je, na podlagi 36. člena ZDIJZ, prosilca opozoril na plačilo stroškov. Organ je v odgovoru št. 090-0015/2017-3/1 z dne 20. 11. 2017 navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Iz navedenega odgovora organa in ostale dokumentacije v spisu izhaja, da organ pred izdajo izpodbijanega sklepa, prosilca ni opozoril na plačilo stroškov. Prosilec tako ni imel možnosti, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe odloči, da bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval. Prav tako ni imel možnosti še pred prejemom izpodbijane odločbe pri organu poizvedeti o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ. 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanega sklepa.

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani sklep v celoti odpravil.

V tem postopku drugi posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka