Državni zbor - Ministrstvo za infrastrukturo

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme po 1. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahteva ni bila vložena na podlagi ZDIJZ, prav tako iz same narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Bistvena okoliščina, ki je v konkretni zadevi relevantna za presojo vprašanja, po kateri pravni podlagi obravnavati zahtevo prosilca, je po mnenju IP dejstvo, da se prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi sklicuje na status poslanca, ki mu omogoča več pravic in širši dostop do podatkov, kot jih ima splošna javnost. Prav tako je IP ugotovil, da v primeru, če bi zahtevo obravnavali po ZDIJZ, le-ta ne obsega vse obveznih sestavin, ki jih zahteva mora vsebovati po 17. členu ZDIJZ. Ker je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršil pravila postopka, nepravilno uporabil materialno pravo ter zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-265/2017/3
Datum: 24. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …, poslanca Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Državni zbor, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 10. 2017, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2017/2 z dne 28. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 12. 10. 2017 se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo št. 090-9/2017/2 z dne 28. 9. 2017 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je s prošnjo z dne 1. 9. 2017 zahteval pri Vladi posredovanje:
- dokumentacije oziroma vloge na razpis Evropske komisije Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Blending) za projekt gradnje tunelov na drugem tiru Divača - Koper, ki je bila oddana 13. 7. 2017 (v nadaljevanju: Vloga na razpis EK);
- vseh dokumentov, izdanih s strani agencije JASPERS (Joint Assistance to Support Projects in European Regions), v katerih ta potrjuje, da nadzoruje projekt izgradnje drugega tira Divača - Koper, kot je to navedeno na spletni strani Vlade za podporo temu projektu (http://www.drugitir.si) in kot to navajajo tudi vladni predstavniki, vključno s premierom ...

Ker prošnja prosilca po presoji Vlade ni bila podana na podlagi 45. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17; v nadaljevanju: Poslovnik), jo je Generalni sekretariat Vlade odstopil organu kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 20. člena ZDIJZ, z dopisom št. 02023-1/2014/305 z dne 7. 9. 2017.

Organ je odločil o prej navedeni zahtevi z odločbo št. 090-9/2017/2 z dne 28. 9. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. 
-    Zahtevo za posredovanje Vloge na razpis EK, je organ zavrnil na podlagi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO na podlagi 11. in 12. člena v povezavi s 13. členom Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju: ZTP). Po ZTP je tajen podatek, ki kumulativno izpolnjuje materialni in formalni kriterij, pri čemer materialni kriterij vključuje dva vidika, in sicer da bi z razkritjem podatka nastala škoda oziroma bi očitno lahko nastala škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno določenimi interesnimi področji iz 5. člena ZTP. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni tudi trije elementi formalnega kriterija, in sicer podatek je kot tajen označila pooblaščena oseba, izdelana je vnaprejšnja pisna ocena možnih škodljivih posledic in dokument je pravilno označen kot tajen. Vlogo na razpis EK predstavlja dokument št. 2017-SI-TM-0016-W, ki mu je predstojnik organa pravilno določil stopnjo tajnosti ZAUPNO, v skladu z ZTP. Gre za vlogo za pridobitev nepovratnih EU sredstev za del projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper v okviru razpisa Evropske komisije iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Blending), z rokom oddaje 14. 7. 2017. Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da bi razkritje zahtevanega dokumenta nepoklicani osebi oziroma javnosti lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato je zahtevani dokument označil s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Nadalje pojasnjuje, da trenutno poteka ocenjevalni postopek na Evropski komisiji za presojo prejetih projektov na razpis IPE Blending 2017. Evropska komisija je pri izvedbi razpisnega postopka zavezana k spoštovanju načela transparentne in enakopravne obravnave vseh vlog prispelih na razpis. Morebitno javno razkritje vloge zainteresirani javnosti v času razpisnega postopka bi lahko pomenilo, da se v javnosti oziroma preko medijev manipulira s podatki iz vloge, s čimer se lahko vpliva na mnenje ocenjevalcev in s tem diskriminatorno vpliva na razpisni postopek. Razkrivanje vsebine bi torej lahko nedovoljeno vplivalo na ocenjevalni postopek na način, da ne bi bila zagotovljena transparentna in enakopravna obravnava vseh prispelih vlog. Prav tako je del podatkov v vlogi označen s poslovno skrivnostjo, zato se teh podatkov ne sme deliti z zainteresirano javnostjo. Z zahtevano vlogo se kandidira znotraj razpisane prioritete za odpravo ozkih grl na jedrnih koridorjih TEN-T omrežja, za kar je Evropska komisija razpisala 450 mio nepovratnih EU sredstev, medtem ko je na celotnem razpisu na voljo skupaj 1 mird nepovratnih EU sredstev. Glede na izkušnje preteklih razpisov je pričakovati, da bodo oddane vloge močno presegale razpoložljiva sredstva, zaradi česar bo pričakovano konkurenčnost med vlogami velika, posledično pa sta transparentnost in nediskriminatorna obravnava toliko bolj pomembna. S tem se ščiti gospodarska korist države, saj se z vlogo zaproša kar za 163,5 mio evrov nepovratnih EU sredstev, kar pomembno vpliva na zapiranje finančne konstrukcije projekta, za uresničitev katerega obstaja velik interes države, tako z vidika gospodarskega kot makroekonomskega razvoja. V skladu z navedenim so po mnenju organa izpolnjeni formalni pogoji za določitev dokumenta kot tajnega, izpolnjen pa je tudi materialni kriterij. Razlogi za varovanje predmetnega dokumenta torej izhajajo iz ocene možnih škodljivih posledic, iz katere izhaja, da bi razkritje zahtevanega dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom.
-    Zahtevo za posredovanje dokumentov, izdanih s strani agencije JASPERS, pa je organ zavrnil na podlagi izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero zavrne organ posredovanje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Pojasnjuje, da JASPERS, kot partnerstvo za tehnično pomoč med tremi partnerji, tj. Evropsko komisijo, Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), zagotavlja neodvisno svetovanje državam upravičenkam in jim pomaga pri pripravi večjih kakovostnih infrastrukturnih projektov (npr. cestni, železniški, energetski), ki jih sofinancirata dva strukturna in investicijska sklada EU (Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad). Pomoč, ki jo zagotavlja JASPERS lahko pokriva podporo pri pripravi projekta, od začetne opredelitve do predložitve vloge za dodelitev sredstev EU, neodvisen pregled kakovosti projektov, ocenjevanje po predložitvi za vse večje projekte, predložene neposredno Komisiji EU, horizontalne dodelitve in strateško podporo, krepitev usposobljenosti, vključno s pristojnim centrom, podporo pri izvajanju, projekte v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, zlasti v sektorjih železniškega in cestnega prometa. Za izvedbo železniškega projekta, drugi tir med Divačo in Koprom, je bil njegov večji del že prijavljen na evropsko sofinanciranje iz finančnega programa Evropske komisije Instrument za povezovanje Evrope, v nadaljevanju pa bo del projekta predvidoma predložen še za evropsko sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. JASPERS v vlogi tehnične podpore Evropski komisiji, Generalnemu direktoratu za regionalno in mestno politiko ter Evropski investicijski banki sodeluje pri analizi variant navedenega projekta in podpori pri pripravi dokumentov, ki so podlaga za vlogo na razpis Evropske komisije Instrument za povezovanje Evrope 2017 in Kohezijski sklad. Oba postopka vodi Evropska komisija in še nista zaključena. Prav tako še vedno poteka postopek analize projekta v okviru JASPERS in bo zaključen s potrjenim končnim poročilom. Pojasnilo o pregledu variant je eden izmed delov njihove podpore in bo pojasnjen v njihovem končnem poročilu, katerega postopek priprave šele poteka. Prav tako poteka ocenjevalni postopek na Evropski komisiji za presojo prejetih projektov na razpis Instrument za povezovanje Evrope 2017. Ocenjevanje vlog poteka v dvofaznem postopku in se bo zaključil z glasovanjem Odbora držav članic za IPE o seznamu odobrenih projektov, predvidoma konec novembra oziroma začetek decembra 2017. Ocenjevalni postopek prijavljenega projekta z vsemi prilogami je del upravnega postopka pri Evropski komisiji, zato bi razkritje delov JASPERS-ovih  analiz še pred izdanim končnim poročilom lahko škodljivo vplivalo na ocenjevanje prijavljenega projekta. Evropska komisija je pri izvedbi projekta zavezana k spoštovanju načela transparentne in enakopravne obravnave vseh vlog prispelih na razpis, zato bi morebitno javno razkritje podatkov zainteresirani javnosti v času razpisnega postopka pomenilo, da se nedovoljeno vpliva na ocenjevalni postopek, kar bi škodovalo izvedbi postopka. Organ dodaja, da bi posredovanje dokumentov javnosti lahko škodovalo izvedbi samega postopka, saj bi privedlo do zastojev ali motenj v postopku in tudi neustreznemu informiranju. Organ torej dokumentacije, posredovane s strani JASPERS ne more posredovati, ker do izdaje končnega poročila razpolaga z delovnimi verzijami dokumentov, in bi do zaključka postopka lahko nastala škoda, če bi se z dokumenti seznanil prosilec oziroma javnost.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 12. 10. 2017, v kateri med drugim navaja, da je predmetno zahtevo naslovil kot poslanec Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, posredoval pa jo je kot prošnjo za posredovanje informacije javnega značaja. Nadalje navaja določbe 4. člena ZDIJZ v povezavi s 3. členom Zakona o tajnih podatkih, na podlagi katerih lahko poslanec v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja. Po njegovem mnenju je upravičen do pridobitve zahtevanih dokumentov, za katere je podal vlogo v okviru opravljanja funkcije poslanca, in sicer glede na Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, ki so ga obravnavali in sprejeli v Državnemu zboru. Navaja še, da predmetnih podatkov ne bo potrebuje samo za lastne potrebe, ampak jih bodo potrebovali tudi drugi poslanci in poslanke v okviru izvajanja tega zakona. Ne glede na to, da so podatki označeni s stopnjo tajnosti, bi mu morala Vlada dostop odobriti, sam pa je dolžan ravnati z njimi v skladu z ZTP. Po njegovem mnenju pomeni razlaga organa, s katero je zavrnil prošnjo prosilca za dostop do zahtevanega gradiva, upoštevaje predhodno navedeno, arbitrarno in samovoljno razlago, s čimer mu je bila v okviru opravljanja funkcije poslanca kršena pravica do obveščenosti, skladno z določbami Ustave Republike Slovenije, Zakona o poslancih, ZDIJZ v povezavi z ZTP in Poslovnika. Glede na navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi in se mu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-9/2017/4-02411146 z dne 8. 11. 2017, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo z dne 1. 9. 2017, dopis Generalnega sekretariata Vlade št. 02023-1/2014/305 z dne 7. 9. 2017, izpodbijano odločbo in pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. 

IP primarno ugotavlja, da iz zahteve prosilca z dne 1. 9. 2017 ne izhaja, da je bila zahteva vložena na podlagi ZDIJZ, prav tako iz same narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Ravno nasprotno, iz predmetne zahteve izhaja, da jo je prosilec naslovil na Vlado kot poslanec Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Državnega zbora. Vložil jo je namreč na dokumentu zakonodajnega telesa z nazivom navedene poslanske skupine in s pripisom funkcije pri podpisu. Prosilcu po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ sicer ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, organ jo je namreč dolžan obravnavati kot zahtevo po tem zakonu, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu. V obravnavanem primeru pa po mnenju IP iz narave zahteve jasno ne izhaja, da gre za zahtevo po ZDIJZ. V zvezi s tem je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel le, da je Vlada predmetno zahtevo odstopila organu na podlagi 20. člena ZDIJZ, ker ta ni bila vložena po 45. členu Poslovnika, kar izhaja tudi iz že zgoraj navedenega dopisa Generalnega sekretariata Vlade. Iz določb navedenega člena Poslovnika sicer izhaja, da lahko od Vlade zahtevajo pojasnila in podatke delovna telesa Državnega zbora, če jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. 

V konkretnem primeru je prosilec za informacije poslanec Državnega zbora in njegove zahteve z dne 1. 9. 2017, po mnenju IP, ni mogoče avtomatično obravnavati kot zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Iz spisa upravne zadeve ob tem ne izhaja, ali je organ izvedel postopek in prosilca pozival k dopolnitvi zahteve, da bi ta izpolnjevala pogoje za obravnavo po 45. členu Poslovnika oz. niti ne izhaja, da bi organ meritorno odločil o zahtevi po Poslovniku in jo zavrnil, če je ocenil, da pogoji za posredovanje dokumentov po Poslovniku niso podani. 

Bistvena okoliščina, ki je v konkretni zadevi relevantna za presojo vprašanja, po kateri pravni podlagi obravnavati zahtevo prosilca z dne 1. 9. 2017, je po mnenju IP dejstvo, da se prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi sklicuje na status poslanca, ki mu omogoča več pravic in širši dostop do podatkov, kot jih ima splošna javnost (tudi dostop do sicer varovanih tajnih podatkov). Povedano drugače, iz zahteve prosilca z dne 1. 9. 2017 ni mogoče sklepati, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja, ki so sicer informacije, ki jih lahko zahteva vsakdo (vsaka pravna in fizična oseba) in so splošno dostopne širši javnosti, saj prosilec ne oporeka, da gre za informacije, ki so označene s stopnjo tajnosti in širši javnosti niso dostopne, ampak ravno nasprotno, zatrjuje, da se ima s njimi pravico seznaniti zaradi svojega specifičnega statusa – statusa poslanca. Poleg tega iz zahteve prosilca, tudi če bi jo obravnavali po ZDIJZ, ne izhajajo vse obvezne sestavine, ki jih takšna zahteva mora vsebovati po 17. členu ZDIJZ. V obravnavani zadevi je primarno sporno tudi vprašanje, ali je prosilec informacije zahteval kot fizična oseba, ali v imenu poslanske skupine. Ob tem IP še dodaja, da je na vprašanje, da je organ na status prosilca dolžan paziti po uradni dolžnosti, Upravno sodišče RS že opozorilo v smiselno podobni zadevi (tako npr. Sodba Upravnega sodišča št. I U 127/2010-23). V predmetnem primeru je Upravno sodišče RS tudi zavzelo stališče, da poslanska skupina ne more biti prosilec po ZDIJZ, ker nima niti statusa pravne niti fizične osebe. Kot že izpostavljeno zgoraj, konkretna zahteva tudi nima vseh obveznih sestavin po prvemu odstavku 17. člena ZDIJZ. Zahteva mora, poleg navedbe organa, ki se mu pošilja, vsebovati osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Če je organ štel predmetno zahtevo kot zahtevo fizične osebe, zahteva ni popolna tudi iz razloga, ker bi morala obsegati tudi naslov prosilca za osebno vročenje (tako tudi predhodno navedena sodba Upravnega sodišča RS). Nadalje IP ugotavlja, da iz zahteve ni razviden način seznanitve z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), kot to določa drugi dostavek 17. člena ZDIJZ, kar pomeni, da tudi iz tega razloga zahteva ni popolna za obravnavanje. 

Izhajajoč iz vsega navedenega IP ugotavlja, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršil pravila postopka, nepravilno uporabil materialno pravo ter zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje. 

IP je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, kar pomeni, da je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. 

 
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe. 

 
Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je prosilec zahtevo z dne 1. 9. 2017 vložil (tudi) na podlagi ZDIJZ. V ta namen mora organ prosilca pozvati k dopolniti v skladu z 18. členu ZDIJZ in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč pri morebitni dopolnitvi zahteve. Če bo takšen postopek pripeljal do ugotovitve, da dejansko gre za zahtevo po ZDIJZ, mora prosilec zahtevo dopolniti na način, da bo ta vsebovala vse obvezne sestavine iz 17. člena ZDIJZ, tudi naslov za osebno vročanje in način seznanitve z zahtevano informacijo. Nadalje bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo moral presojati, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, oziroma natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevanih informacij ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, in iz česa to izhaja (torej, katera od predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po ZDIJZ ni izpolnjena). Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Organ se je sicer do izjem v obravnavanem primeru že opredeljeval, pri čemer pa ni konkretno navedel vseh posameznih zahtevanih dokumentov (npr. pri zahtevanih dokumentih JASPERS navaja samo pavšalno, da razpolaga z delovnimi verzijami dokumentov in jih ne navaja konkretno). Takšen izrek pa ne omogoča določljivosti in izvršljivosti, ki bi zadostila 213. členu ZUP in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja (upoštevaje drugi odstavek 17. člena ZDIJZ). Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ, in Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), ter o stroških postopka. 

Ob tem IP opozarja še na določbo 44. člena ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Prav tako je organ dolžan preučiti in po potrebi upoštevati določbe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. 5. 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (Uradni list L 145, 31/05/2001, str. 0043 – 0048; v nadaljevanju: Uredba). Določbe te Uredbe se namreč uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Če bo torej organ v ponovljenem postopku ugotovil, da je za posamezne zahtevane dokumente potrebno postopanje po Uredbi, mora pridobiti ustrezno mnenje evropske institucije o dostopnosti do posameznega dokumenta. 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka