prosilka - Upravna enota Vrhnika

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala več dokumentov povezanih z dvema objektoma na določenih naslovih. Predvsem je zahtevala študije požarne varnosti, lokacijsko informacijo, lokacijske dokumente, uporabno dovoljenje in projektno dokumentacijo zanj. Organ je prosilki posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, glede preostalih dokumentov je zahtevek zavrnil. Svojo odločitev je obrazložil s tem, da ne more omogočiti dostopa do dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Namreč, nekaterih dokumentov ni več dolžan hraniti, saj je potekel rok desetih let, ki ga določa 106. člen ZGO-1, nekateri dokumenti pa niso nikoli obstajali, saj jih tedanja zakonodaja ni zahtevala. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da nima nikakršnega razloga, da organu ne bi verjel oziroma sledil njegovim navedbam, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-257/2017/5
Datum: 13. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________ (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 090-41/2017-2 (201) z dne 2. 10. 2017, Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

 
1.     Pritožba prosilke z dne 25. 10. 2017 zoper odločbo Upravne enote Vrhnika, št. 090-41/2017- 2 (201) z dne 2. 10. 2017, se zavrne.

 
2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 6. 9. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala več informacij javnega značaja, in sicer:
1.    Elaborat kot študijo ali zasnovo požarne varnosti za objekt na naslovu Turnovše 4 (št. 14/2012-zpv) ter izkaz požarne varnosti stavbe, ki je bil sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 352-148/2012 (217), z dne 8. 11. 2012,
2.    Elaborat kot študijo ali zasnovo požarne varnosti za objekt na naslovu Turnovše 2 ter izkaz požarne varnosti stavbe, ki je bil sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 307-351-72/2004 z dne 11. 8. 2004,
3.    Lokacijsko informacijo, ki ni navedena na gradbenem dovoljenju, vendar je bila v času izdaje slednjega predpisana,
4.    Lokacijsko dokumentacijo z lokacijskim dovoljenjem, ki naj bi bila sestavni del in bistvena podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja št. 307-351-72/2004 z dne 11. 8. 2017 za Turnovše 2 in nista navedena na citiranem gradbenem dovoljenju,
5.    Uporabno dovoljenje s šifro 351-146/2006 (307) z dne 29. 8. 2006 in projektno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo tega uporabnega dovoljenja, konkretneje: vodilno mapo z vsemi sestavnimi deli št. 5/2005, PID načrt arhitekture, PID načrt gradbenih konstrukcij, PID načrt električnih inštalacij in električne opreme, PID načrt strojnih inštalacij, gradbeni dnevnik, dokazilo o zanesljivosti objekta, navodila za vzdrževanje in obratovanje objekta, geodetski posnetek.

Informacije javnega značaja je prosilka zahtevala v obliki fotokopij, v elektronski obliki na CD zgoščenki in v elektronski obliki na elektronsko pošto. 

Organ je dne 2. 10. 2017 izdal odločbo št. 090-41/2017-2 (201), s katero je zahtevku prosilke v delu ugodil, v delu pa zavrnil. Prosilki je posredoval sledeče dokumente: 
-    dokument o zasnovi požarne varnosti za objekt na naslovu Turnovše 4, 
-    dokument z izkazom požarne varnosti stavbe, 
-    lokacijsko informacijo za stavbo na naslovu Turnovše 4, 
-    lokacijsko dokumentacijo za stavbo na naslovu Turnovše 2, 
-    uporabno dovoljenje,
-    geodetski načrt,
-    dokazilo o zanesljivosti objekta (le vodilna mapa, brez prilog),
-    projekt izvedbenih del - načrt arhitekture.

V preostalem delu pa je organ zahtevo zavrnil, in sicer je prosilki zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:
-    elaborata s študijo ali zasnovo požarne varnosti za objekt na naslovu Turnovše 2,
-    lokacijskega dovoljenja,
-    projekta izvedbenih del – načrt gradbenih konstrukcij,
-    projekta izvedbenih del – električnih inštalacij in električne opreme,
-    projekta izvedbenih del – načrt strojnih inštalacij,
-    gradbenega dnevnika, navodil za vzdrževanje in obratovanje objekta.

Organ je zavrnitev dostopa do navedenih dokumentov obrazložil s tem, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Navaja, da skladno s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, 13/1998) ni bilo potrebno sestaviti študije o požarni varnosti za objekte, ki so imeli manj kot deset stanovanj, kar velja tudi za objekt na naslovu Turnovše 2. Nadalje, organ pojasnjuje, da ne razpolaga z lokacijskim dovoljenjem, saj zakonodaja izdaje tega ne zahteva več. Glede preostalih dokumentov, dostop do katerih je organ zavrnil, pa pojasnjuje, da jih je organ skladno s 106. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04, 62/04 – odl. US, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljevanju ZGO-1) dolžan hraniti deset let po izdaji uporabnega dovoljenja. Kot trdi organ, je to obdobje že poteklo, v posledici tega zato hrani le še vodilno mapo z dokazilom o zanesljivosti objekta in vodilno mapo projekta izvedenih del.

Dne 25. 10. 2017 je prosilka pri organu vložila pritožbo, s katero izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, in tudi v delu, v katerem ji je dostop bil omogočen, vendar s pridobljenimi dokumenti ni zadovoljna. Prosilka utemeljuje pritožbo s tem, da so posredovani dokumenti večinoma pomanjkljivi (na primer študija požarne varnosti za objekt na naslovu Turnovše 4, ki je bila prosilki posredovana, nima shem, načrtov in drugih sestavin, ki naj bi jih imela). Poleg tega trdi, da nekateri dokumenti naj ne bi bili dovolj kakovostno duplicirani v elektronsko obliko, zato naj bi se slabo videla vsebina. Glede dokumentov, katerih dostop ji je bil zavrnjen, pa organu predvsem očita, da gre za dokumente, s katerimi bi moral razpolagati, da je bila prejeta dokumentacija preveč ohlapna in pomanjkljiva, in, da gre zaradi navedenega za namerno zavajanje s strani organa.

Organ je pritožbo prosilke, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 16. 10. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Predmet pritožbenega postopka je tako presoja, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti ali ne.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z navedenimi dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, dostop do katerih je zavrnil. Organ je podrobno in vestno obrazložil razloge, zakaj ne razpolaga z dotičnimi dokumenti. Predvsem se sklicuje na zakonodajo, ki je veljala v času nastajanja zahtevanih dokumentov. Pojasnjuje, da izdaja lokacijskih dovoljenj od leta 2003 z uveljavitvijo ZGO-1 ni več predvidena, zato tudi v konkretnem primeru takšno dovoljenje ni bilo več potrebno. Posledično dokumenti pri organu niti ne morejo obstajati. Nadalje organ navaja, da je upravna enota, skladno s 106. členom ZGO-1, dolžna deset let hraniti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je izdala gradbeno dovoljenje oziroma, na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno ter vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta in vodilno mapo projekta izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje. V posledici tega določenih zahtevanih dokumentov za objekt na naslovu Turnovše 2 organ ne hrani več, saj je obdobje desetih let že poteklo.

IP je dne 10. 11. 2017 organ pozval, naj se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilke ter naj podrobneje pojasni, ali razpolaga še s kakšnim dokumentom, ki ga prosilka zahteva in ji ni bil posredovan, in, ali morda ve, ali bi lahko še katerikoli drug zavezanec po ZDIJZ razpolagal z dokumenti, ki jih v tem pritožbenem postopku zahteva prosilka. Organ je večkrat poudaril, da je prosilki omogočil dostop do vseh dokumentov, s katerimi razpolaga. Vnovič je pojasnil, da dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Nadalje je obrazložil, da nima informacije, da bi katerikoli drug zavezanec po ZDIJZ lahko posedoval zahtevane dokumente, le-te bi lahko imel zgolj investitor, ki pa najverjetneje ni zavezanec po ZDIJZ. Pojasnil je tudi, da je dokumente, dostop do katerih je prosilki omogočil, vestno pretvoril v elektronsko obliko s takšno vsebino in v takšni kakovosti, kot z njimi razpolaga.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. V obravnavani zadevi se IP ob tem ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga še s kakšnimi dokumenti, ki prosilki (še) niso bili posredovani. Organ je namreč prepričljivo pojasnil, zakaj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prosilka pa ob tem tudi ni navedla nobenega dejstva in predlagala izvedbe nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo nasprotno (npr. da organ dokumente ima, pa jih prosilki namerno ne želi posredovati). Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi prvega dostavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka