Sij d.o.o. - MNZ

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu v celoti odobril dostop do ponudbenih predračunov, predloženih v postopku za povabilo k oddaji ponudbe glede dobave sanitarno-potrošnega materiala za potrebe organa. Zoper odločbo organa je stranski udeleženec vložil pritožbo, ker se ni strinjal s posredovanjem podatkov o proizvajalcih blaga na ponudbenem predračunu.  V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ v določenem delu zmotno uporabil materialno pravo glede opredelitve poslovne skrivnosti in uporabe določb ZJN-3, saj je šlo za naročilo male vrednosti, t.im. "evidenčno naročilo", za katerega se ZJN-3 ne uporablja (z izjemo določb v skladu z 21. čl. ZJN-3). IP je ugotovil, da je eden izmed ponudbenih predračunov sestavni del pogodbe o dobavi blaga, kar pomeni, da ponudbeni predračun v koloni tri, »proizvajalci«, skupaj z drugimi podatki (količina, naziv artikla, …) izkazuje informacije o predmetu naročila, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za podatke, ki so bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. Šele s podatkom o »proizvajalcu« kupljenega blaga lahko javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago in za kakšno ceno je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. IP je nadalje ugotovil, da glede podatkov o proizvajalcih blaga v ponudbenem predračunu, ki ni bil sestavni del pogodbe, izjema poslovne skrivnosti ni presežena, zato se je prosilcu v tem delu dostop zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-255/2017/7
Datum: 21. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 16. 10. 2017 SIJ d.o.o. Domžale, Krumperška 11, 1230 Domžale (dalje stranski udeleženec), zoper odločbo z dne 4. 10. 2017, št.: 090-397/2017/9 (155-01) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Sekretariat, Pravna služba, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi stranskega udeleženca z dne 16. 10. 2017 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Sekretariat, Pravna služba z dne 4. 10. 2017, št. 090-397/2017/9 (155-01), delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski ali navadni pošti posredovati fotokopije naslednjih informacij iz Povabila k oddaji ponudbe št. 430-280/2017/2:
-    ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017,
-    ponudbeni predračun št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti podatke o proizvajalcu artiklov v koloni 3.

2.    V preostalem delu se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Družba INPOS d.o.o., PE Ljubljana, Cesta na brdo 85, 1000 Ljubljana (dalje prosilec) je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 6. 9. 2017 zahteval, da mu organ na elektronski naslov ali po navadni pošti posreduje fotokopije vseh ponudbenih predračunov, predloženih za javno naročilo za povabilo k oddaji ponudbe št. 430- 280/2017/2.

Organ je z odločbo z dne 4. 10. 2017, št.: 090-397/2017/9 (155-01) v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi za posredovanje predračunov, predloženih na javno naročilo za povabilo k oddaji ponudbe št. 430-280/2017/2, ugodi in se prosilcu po pravnomočnosti odločbe posredujeta: ponudbeni predračun št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 in ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zavrne zahteva stranskega udeleženca SIJ d.o.o. za prekritje podatkov o proizvajalcu artiklov v koloni 3 navedenih predračunov, kot poslovno skrivnost. Stroški v postopku niso nastali. 

V obrazložitvi je organ navedel, da je na povabilo k oddaji ponudbe št. 430-280/2017/2 prispela samo ena ponudba, in sicer ponudba št. 90/2017 z dne 2. 6 .2017 ponudnika SIJ d.o.o.. Ponudnik je po pozivu MNZ k znižanju cene posredoval nov ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14.6.2017. Organ je torej ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Organ je s sklepom št. 090-397/2017/3 (155-12) dne 12. 9. 2017 rok za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja podaljšal do 16. 11. 2017, zaradi okoliščin, vezanih na izvedbo postopka. Dne 12. 9. 2017 je organ z dopisom seznanil izbranega ponudnika SIJ d.o.o., da se vodi postopek dostopa do informacij javnega značaja za dostop do njegovega ponudbenega predračuna in ga hkrati pozval k opredelitvi, ali v ponudbenem predračunu obstaja poslovna skrivnost. Izbrani ponudnik SIJ d.o.o. je dne 15. 9. 2017 na organ posredoval odgovor, da želi v postopku sodelovati kot stranski udeleženec. Hkrati je v odgovoru navedel, da je hkrati z oddajo ponudbe št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 priložil tudi sklep družbe o določitvi poslovne skrivnosti z dne 2. 5. 2017, ki je sestavni del razpisnega gradiva. Na predračunu št. 90/2017 je kot poslovna skrivnost označen stolpec »Proizvajalec«. Na podlagi pogajanj je ponudnik posredoval korigiran ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017. Tudi v tem ponudbenem predračunu je označil kot poslovno skrivnost kolono »Proizvajalec«. Hkrati z odgovorom je stranski udeleženec posredoval tudi Sklep družbe o poslovni skrivnosti, izdan dne 15. 9. 2017. V nadaljevanju je organ presojal obstoj izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik tako za ponudbo št. 90/2017 z dne 2.6.2017, kot za ponudbo št. 104/2017 z dne 14.6.2017, predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti – za podatke v stolpcu oz. koloni »Proizvajalec«. Iz predloženih sklepov izhaja, da je izbrani ponudnik prvi sklep izdal dne 2. 5. 2017, torej pred predložitvijo oz. nastankom ponudbenega predračuna št. 90/2017, drugi sklep pa je izdal 15. 9. 2017, torej tri mesece po nastanku ponudbenega računa št. 104/2017 in po prejemu obvestila organa, da je sprožen postopek dostopa do informacij javnega značaja za njegov ponudbeni predračun. Kot izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015, št. II U 289/2013-16 ter št. I U 1573/2014-23 z dne 18.11. 2015, podjetje s sklepom sicer lahko označi za poslovno skrivnost informacije za nazaj, vendar pa se sklep o določitvi poslovne skrivnosti šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru je torej za potrebe postopka dostopa do informacij javnega značaja treba ugotoviti, da je stranski udeležence sklep o določitvi poslovne skrivnosti ponudbenega predračuna št. 90/2017 izdal pravočasno, sklep o določitvi poslovne skrivnosti ponudbenega predračuna št. 104/2017 pa ne, zato citiranega sklepa ni mogoče upoštevati. Organ je glede na navedeno presojal obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), ki določa, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Okoliščine, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, morajo torej biti očitne. Očitno in občutno škodo pa mora zatrjevati in dokazati podjetje, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je torej primarno na podjetju. V konkretnem primeru organ ugotavlja, da stranski udeleženec v svojem odgovoru z dne 15. 9. 2017 posebej ne zatrjuje in dokazuje obstoj poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1, sklicuje se le na izdana sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Izdana sklepa sicer vsebujeta pavšalen stavek, da bi razkritje podatkov ponudniku povzročilo nepopravljivo škodo in nedopustno poseglo v konkurenčni položaj podjetja na trgu, vendar pa niti v sklepu, niti v dopisu stranskega udeleženca ni konkretizirano, kako in zakaj bi razkritje konkretnih podatkov o proizvajalcih artiklov vplivalo na njegov položaj na trgu in kakšna konkretna ter občutna škoda bi mu s tem lahko nastala. Zato je organ zaključil, da stranskemu udeležencu ni uspelo izkazati, da bi razkritje podatkov iz kolone »Proizvajalec« ponudbenega predračuna št. 104/2017 vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu, torej posledično ni mogoče šteti, da zahtevani dokument vsebuje podatke poslovne skrivnosti. Organ pa je nadalje upoštevat tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ker gre pri ponudbenih predračunih stranskega udeleženca pri podatkih o Proizvajalcih ponujenih artiklov za tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika iz javnega naročila, je organ navedel, da je treba upoštevati določbe ZJN-3, ki v drugem odstavku 35. člena določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Organ je ugotovil, da v konkretnem primeru predstavljajo podatki o Proizvajalcih ponujenih artiklov, specifikacijo ponujenega blaga. Naročnik je ponudbeni predračun, ki ga je moral izpolniti potencialni ponudnik, oblikoval na način, da je moral potencialni ponudnik z namenom specificiranja artiklov, vnesti le proizvajalca blaga, kar je zadostovalo za ugotavljanje pravilnosti ponudbe. Stolpec »proizvajalec« v ponudbenem predračunu tako v tem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga, ki je zadostovala za ugotavljanje pravilnosti ponudbe. Podatki o proizvajalcih ponujenih artiklov predstavljajo torej specifikacijo ponujenega blaga, kot je določeno v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Posledično je organ ocenil, da je treba prosilcu (upoštevajoč določbo 2. odstavka 35. člena ZJN-3, v povezavi z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1) omogočiti dostop do ponudbenih predračunov podjetja SIJ d.o.o. v celoti, torej tudi v delu kolone 3 s podatki o proizvajalcih artiklov. Organ je zaključil, da v zvezi z zahtevanima dokumentoma – predračunoma ne obstaja izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako tudi ne obstaja nobena druga izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je odločil, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe.

Stranski udeleženec je dne 19. 10. 2017 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja, saj je organ kljub sklepu o določitvi poslovne skrivnosti ugodil zahtevi prosilca za posredovanje predračunov, predloženih na javno naročilo za povabilo k oddaji ponudbe št. 43-280/2017/2 in odločil, da se prosilcu po pravnomočnosti odločbe posreduje ponudbeni predračun št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 in ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017 ter zavrnil zahtevo stranskega udeleženca SIJ d.o.o. za prekritje podatkov o proizvajalcu artiklov v koloni 3 navedenih računov kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je navedel, da bi z uresničitvijo te odločbe zanj nastala nepopravljiva škoda in bi se nedopustno poseglo v konkurenčni položaj podjetja na trgu. Res je, da je stranski udeleženec drugi sklep izdal 15. 9. 2017, torej 3 mesece po nastanku ponudbenega predračuna št. 104/2017 in po prejemu obvestila organa, da je sprožen postopek dostopa do informacij javnega značaja za njegov ponudbeni predračun, vendar organ ni upošteval vseh okoliščin dejanskega primera in pozitivne zakonodaje. V skladu z veljavnim pravnim redom je prepovedano zlorabljati pravice za dosego zakonsko prepovedanih ciljev. Stranski udeleženec meni, da je zakonski zahtevi za izločitev podatkov, ki so poslovna skrivnost, zadostil, saj je ponudbi predložil ustrezen sklep. Tudi če je bil drugi sklep po spremembi predračuna na podlagi poziva organa naknadno izdan, je jasno razvidna oznaka poslovne skrivnosti že pri prvem, poudariti pa je potrebno, da se vse nanaša na enotno Povabilo k oddaji ponudbe, ter je ponudbeni predračun št. 104/2017 samo odziv na dopis in ne predstavlja novih proizvodov iz prvotnega predračuna št. 90/2017. Stranski udeleženec meni, da prosilec družba INPOS d.o.o., PE Ljubljana, ki niti ni oddala ponudbe za omenjeni razpis, ne izkazuje poslovnega interesa ter želi samo pridobiti podatke o proizvajalcih proizvodov, ki jih dobavlja stranski udeleženec. S pridobitvijo zahtevanih podatkov, ki so poslovna skrivnost stranskega udeleženca, družba INPOS d.o.o. ustvarja nedovoljeno konkurenčno prednost na trgu in posledično nedovoljeno nelojalno konkurenco med ponudniki. Zato zahteva, da organ kot naročnik spoštuje poslovno skrivnost stranskega udeleženca in ne omogoča zlorabe podatkov, ki so poslovna skrivnost s strani konkurenčnega podjetja v nedovoljene namene. Če pa bo organ omogočil družbi INPOS posredovanje poslovno zaupnih podatkov in bodo ti podatki zlorabljeni, stranski udeleženec predlaga, da tako zlorabo obravnava kot kaznivo dejanje po 236. členu KZ in jo prijavi specializiranemu državnemu tožilstvu. Stranski udeleženec je predlagal, da IP izpodbijano odločbo odpravi. 

Organ je na podlagi 241. člena ZUP s pritožbo seznanil prosilca, ki pa se do nje ni izrekel.

Organ je z dopisom z dne 2. 11. 2017, št. 090-397/2017/12 (155-01), poslal pritožbo stranskega udeleženca s prilogami v odločanje IP. Dne 6. 11. 2017 pa je organ na poziv IP posredoval razpisno dokumentacijo za javno naročilo: Sukcesivna dobava sanitarno potrošnega blaga, Povabilo k oddaji ponudbe, št. objave: 430-280/2017/2 z dne 23. 5. 2017.  

Pritožba stranskega udeleženca je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je pojasnil že organ, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Glede na to, da je stranski udeleženec v postopku pred organom prve stopnje nasprotoval posredovanju podatkov iz stolpca »proizvajalci« in temu nasprotuje tudi v pritožbenem postopku, IP ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali podatki o proizvajalcu artiklov v koloni 3 ponudbenih predračunov št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 in št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017, predstavljajo poslovno skrivnost po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar zatrjuje stranski udeleženec.

IP se strinja z navedbami organa in stranskega udeleženca, da tretja kolona z nazivom »proizvajalci« v ponudbenem predračunu št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 izpolnjuje pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj so navedene informacije označene kot poslovna skrivnost in opredeljene v sklepu o poslovni skrivnosti z dne 2. 5. 2017, št. 90/2017. Prav tako je bil o tem obveščen tudi organ, kar pomeni, da so izpolnjeni osnovni kriteriji, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti predvideva prvi odstavek 39. člena ZGD-1. IP pa se nadalje ne strinja z ugotovitvijo organa, da kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju ni mogoče obravnavati tretje kolone z nazivom »proizvajalci« v ponudbenem predračunu št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017. Tudi na navedenem ponudbenem predračunu je nad kolono »proizvajalci« oznaka »poslovna skrivnost«. Kot pravilno zatrjuje stranski udeleženec, je bil »nov« ponudbeni predračun posredovan organu v istem postopku Povabila k oddaji ponudbe št. 430-280/2017/2, v katerem je bil organ nedvomno seznanjen z voljo stranskega udeleženca, katere podatke šteje za svojo poslovno skrivnost. V obravnavanem primeru zato pomanjkljivost, da je stranski udeleženec izdal sklep o poslovni skrivnosti podatkov na ponudbenem predračunu št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017, po pozivu organa, da se je uvedel postopek po ZDIJZ, po oceni IP ne more biti razlog, da navedenih informacij ne bi bilo mogoče obravnavati kot poslovno skrivnost. Res je, da je glede »naknadnega« posredovanja sklepa o poslovni skrivnosti že oblikovana tudi sodna praksa, na katero se sicer pravilno sklicuje organ, vendar pa je treba zadevo vedno obravnavati celostno, zlasti z vidika, da je šlo za en postopek in da so podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določeni jasno in konkretno, prav tako je stranski udeleženec te podatke kot take označil pred vloženo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Tudi po stališču sodne prakse je pri ugotavljanju, ali je podana poslovna skrivnost, ključna ugotovitev, ali so bile osebe, ki so bile dolžne varovati zahtevane podatke kot poslovno skrivnost, seznanjene z dejstvom poslovne skrivnosti, oziroma ali so ravnale tako, kot da gre za poslovno skrivnost ter da je bila volja subjekta, da določene informacije predstavljajo poslovno skrivnost, dovolj določno izkazana in to pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja . Ker so v obravnavanem primeru vse navedene predpostavke izpolnjene, IP ni sledil obrazložitvi organa, temveč se strinja z zatrjevanjem stranskega udeleženca, da tretja kolona z nazivom »proizvajalci« v ponudbenem predračunu št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017 izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju.

Vendar pa je v danem primeru treba informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP ugotavlja, da je organ omenjeni preizkusi izvedel in zaključil, da zahtevane informacije sodijo med javne podatke na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Po oceni IP sklicevanje organa na ZJN-3 v danem primeru ne predstavlja ustrezne pravne podlage za sprejem odločitve, da gre za podatke, ki so po zakonu javni. Iz predložene dokumentacije namreč izhaja, da sta bila ponudbena predračuna, ki sta bila predmet presoje, pridobljena v postopku naročila male vrednosti, t.im. "evidenčno naročilo", za katero se določbe ZJN-3 ne uporabljajo . V 21. členu ZJN-3, z naslovom »mejne vrednosti za uporabo zakona«, je določeno, da je za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka tega člena (kot v obravnavanem primeru), naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu s tem odstavkom. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. Glede na navedeno se pri »evidenčnih naročilih« uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov, kar pomeni, da sklicevanje organa na drugi odstavek 35. člena ZJN-3 prestavlja zmotno uporabo materialnega prava. 

Glede na to, da sta bila ponudbena predračuna, ki sta predmet presoje, pridobljena z namenom sukcesivne dobave sanitarno-potrošnega materiala za potrebe organa, kar pomeni porabo javnih sredstev, je IP presojal, ali so v danem primeru podane okoliščine za uporabo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. poslovna skrivnost), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Na podlagi poziva IP organu, ali je bila na podlagi katerega izmed obravnavanih ponudbenih predračunov sklenjena pogodba, po katerem se izvaja dobava blaga s strani stranskega udeleženca in se torej porabljajo javna sredstva, je organ predložil Pogodbo o dobavi sanitarno – potrošnega materiala št. C1714-17-490060 z dne 20. 7. 2017. Iz navedene pogodbe izhaja, da je ponudbeni predračun št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017 priloga in sestavni del te pogodbe. To pomeni, da navedeni ponudbeni predračun v koloni tri, »proizvajalci«, skupaj z drugimi podatki (količina, naziv artikla, …) izkazuje informacije o predmetu naročila, kar pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za podatke, ki so bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. Šele s podatkom o »proizvajalcu« kupljenega blaga lahko javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago in za kakšno ceno je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec. Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. IP ob tem še poudarja, da, kot je bilo že večkrat pojasnjeno, gre v konkretnem primeru za nakup blaga, ki ga bo naročnik uporabljal pri vsakodnevnem delu (vrečke za smeti, milo,…) in bo torej podatek o »proizvajalcu« prosto dostopen ob vsakokratni uporabi, zato je moral stranski udeleženec pričakovati, da podatki o proizvajalcu že iz tega razloga ne morejo predstavljati njegove poslovne skrivnosti. O poslovni skrivnosti govorimo takrat, ko je podatek omejen na ozek krog oseb, ki je z njim seznanjen. Splošno znan podatek, ki je dejansko dostopen v javnosti, pa že po svoji naravi ne more predstavljati poslovne skrivnosti. 

To pomeni, da podatki v koloni tri, »proizvajalci«, ponudbenega predračuna št. 104/2017 z dne 14. 6. 2017, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, zaradi česar izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokument na način, kot je odločeno v prvi točki izreka te odločbe.

IP nadalje ugotavlja, da ponudbeni predračun št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 ni bil podlaga za sklenitev pogodbe, na podlagi katere se porabljajo javna sredstva, zato izkazan subjektivni kriterij poslovne skrivnosti za podatke o proizvajalcu v tretji koloni ponudbenega predračuna, ni presežen in je torej v tem delu podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker stranski udeleženec v preostalem delu ponudbenega predračuna št. 90/2017 z dne 2. 6. 2017 ni zatrjeval niti izkazal poslovne skrivnosti, se prosilcu navedena informacija posreduje v obliki delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot je odločeno v prvi točki izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba stranskega udeleženca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi stranskega udeleženca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka