Klipšteter Tomaž novinar Dnevnika - Univerza v Mariboru

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do določenih zahtevanih dokumentov. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa zavrnil in potrdil odločbo organa prve stopnje, in sicer iz razloga, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in iz razloga varovanja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-254/2017/13
Datum: 18. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika (dopisništvo Maribor), Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19. 10. 2017, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Ekonomsko-poslovne fakultete, Razlagova 14, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. P-289/2017 z dne 17. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 19. 10. 2017 se delno ugodi in se odločba Univerze v Mariboru, Ekonomsko-poslovne fakultete št. P-289/2017 z dne 17. 10. 2017 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov kopijo izpisa iz delovodnika z dne 29. 3. 2017, pod zaporednimi št. 468, 469 in 470.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je 19. 7. 2017 zahteval informacije v zvezi s sklepom poslovodnega odbora Ekonomsko-poslovne fakultete, Univerza v Mariboru, ki je bil sprejet na izredni seji 31. 5. 2017: »Poslovodni odbor EPF se seznani s prejetimi ponudbami za izvedbo sodelovanja na področju poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovanja in potrdi ponudbo MPC Maribor, kot najugodnejšo«, in sicer:
-    poziv, javno naročilo ali kakršnokoli drugo obliko zbiranja ponudb, s katerimi je EPF (oziroma kateri izmed njenih inštitutov) povpraševala po dotičnem poslovnem, podjetniškem in finančnem svetovanju, ki ga je poslovodni odbor obravnaval s prej navedenim sklepom;
-    dokumentacijo, iz katere je razvidno, katera pravna oseba povprašuje za poslovno, podjetniško in finančno svetovanje, za kakšen znesek in za kolikšno časovno obdobje;
-    dokumentacijo, iz katere je razvidno, kje je bilo objavljeno to zbiranje ponudb oziroma pri katerih potencialnih ponudnikih je bilo izvedeno povpraševanje po poslovnem, podjetniškem in finančnem svetovanju, ki ga je poslovodni odbor obravnaval s prej navedenim sklepom;
-    kopije vseh prejetih ponudb za izvedbo poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovanja, iz katerega je razvidna tudi višina ponujenega pogodbenega zneska;
-    faksimile dopisa oziroma kopijo elektronskega sporočila MPC Maribor (zdaj MPC Consulting), s katerim je ta odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta;
-    kopijo dopisa ali elektronskega sporočila »zunanjega naročnika«, na katerega se sklicuje organ v svojem odgovoru na njegova novinarska vprašanja: »Med IGP (EPF) in podizvajalcem MPC ni bila sklenjena pogodba o izvedbi naročila. Zunanji naročnik je namreč odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta.«.
Dokumente je zahteval v elektronski obliki (scan) ali v obliki fotokopij.

Univerza v Mariboru je odločila o prej navedeni zahtevi z odločbo št. P-126/2017-AP z dne 4. 8. 2017, s katero je zahtevo prosilca zavrnila v celoti. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-188/2017/2 z dne 12. 9. 2017 in s katero je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru (v nadaljevanju: organ), je v ponovljenem postopku izdala odločbo št. P-289/2017 z dne 17. 10. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu v delu zahteve ugodila, v delu pa zavrnila. Organ se najprej opredeljuje do tega, ali zahtevani dokumenti, ki se nanašajo na povpraševanje po poslovnem, podjetniškem in finančnem svetovanju, sodijo v delovno področje organa v smislu opravljanja javnopravnih nalog po 4. členu ZDIJZ. Organ tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti sodijo v sklop izvajanja tržne dejavnosti organa, vendar ta presoja na tem mestu ni relevantna, saj iz več odločb IP (npr. 090-3/2017 z dne 17. 2. 2017) izhaja, da morebitna tržna dejavnost organa ni razlog, da organ ne bi postopal po ZDIJZ in odločil o zadevi. Na podlagi citirane odločbe IP organ ugotavlja, da čeprav določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz javnih sredstev, pomeni, da gre za delovno področje organa in za opravljanje javne službe. Glede na navedeno je odločil, da prosilcu posreduje dokument, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, to je Vabilo k oddaji ponudb z dne 29. 3. 2017, iz katerega izhajajo zahtevani podatki iz prve in druge ter prvega dela tretje alineje zahteve prosilca. Organ je torej zavrnil prosilcu dostop do:
-    dokumentacije, iz katere je razvidno pri katerih potencialnih ponudnikih je bilo izvedeno povpraševanje po poslovnem, podjetniškem in finančnem svetovanju, ki ga je poslovodni odbor obravnaval s prej navedenim sklepom, in sicer iz razloga poslovne skrivnosti; navaja, da je že sam izbor (in nabor) potencialnih ponudnikov iz razloga medsebojnega zaupanja in sodelovanja ter hkratnega varovanja poslovne skrivnosti konkurenčna prednost naročnika, ki ni podrejena načelu informacij javnega značaja;
-    kopij vseh prejetih ponudb za izvedbo poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovanja, iz katerega je razvidna tudi višina ponujenega pogodbenega zneska; ponudbe izbranih ponudnikov pomenijo same po sebi poslovno skrivnost, ki je ni potrebno posebej označevati kot takšno per se, saj so podvržene splošni (generalni) opredelitvi poslovne skrivnosti in njenemu varovanju ex lege; v tem delu konkurenčnosti med načelom informacije javnega značaja ter varovanju poslovne in konkurenčne prednosti naročnika in ponudnikov, brez izjemno naročnik prednost naklanja slednjemu;
-    faksimile dopisa oziroma kopije elektronskega sporočila MPC Maribor (zdaj MPC Consulting), s katerim je ta odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta ter kopije dopisa ali elektronskega sporočila »zunanjega naročnika«, na katerega se sklicuje organ v svojem odgovoru na njegova novinarska vprašanja: »Med IGP (EPF) in podizvajalcem MPC ni bila sklenjena pogodba o izvedbi naročila. Zunanji naročnik je namreč odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta.«; organ kot razlog navaja, da MPC Maribor ni bil naročnik.

Prosilec je zoper odločbo vložil dne 19. 10. 2017 pritožbo, s katero je zahteval, da mu organ omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov. Navaja, da pri mediju čakajo že več kot štiri mesece, da bi vodstvo Univerze v Mariboru in organa razkrilo okoliščine podjema, ki ga je skušal izpeljati organ. V izpodbijani odločbi je organ omogočil dostop le do Vabila k oddaji ponudbe z dne 29. 3. 2017, ki obsega le en list, do ostale dokumentacije pa ne. Organ se pri tem sklicuje, da gre za poslovno skrivnost, ki ni podrejena načelu informacij javnega značaja. Po njegovem prepričanju je ta argument zmoten in bi mu moral organ omogočiti dostop in posredovati kopije listin. V zvezi z argumentom organa, da MPC Maribor ni bil naročnik, pa meni, da je tak argument preprosto sprenevedanje in izkrivljanje dejstev, saj v tem kontekstu nikoli ni bilo govora o tem subjektu kot zunanjemu naročniku, temveč kot zunanjemu svetovalcu. Ime zunanjega naročnika, na katerega se je sklicevala univerza v svojem odgovoru na novinarska vprašanja, in ki naj bi načrtoval poslovno sodelovanje z inštitutom IGP EPF (v poslu naj bi MPC Maribor nastopil kot zunanji svetovalec), javnosti še zmeraj ostaja neznan.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. P-301/2017 z dne 2. 11. 2017, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo. Na poziv IP št. 090-254/2017/2 z dne 6. 11. 2017 je organ posredoval še predmetno dokumentacijo, in sicer Vabilo k oddaji ponudb z dne 29. 3. 2017 (v nadaljevanju: Vabilo), izpis iz delovodnika organa z 29. 3. 2017 (v nadaljevanju: izpis iz delovodnika), Ponudbo družbe N&Z, poslovno svetovanje, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: N&Z, d.o.o.) z dne 6. 4. 2017, Ponudbo na vabilo k oddaji ponudb družbe AUDIT & CO, družba za revizijo in svetovanje d.o.o., Murska Sobota (v nadaljevanju: AUDIT & CO, d.o.o.) z dne 11. 4. 2017 in Ponudbo za izvajanje del in nalog v skladu s povabilom zavoda MEDNARODNI POSLOVNI CENTER (MPC CONSULTING), Zavod za poslovni consulting, Maribor (v nadaljevanju: MPC CONSULTING) z dne 18. 4. 2017. Iz spisa IP št. 090-188/2017/  je IP pridobil še Poslovnik o delu poslovodnega odbora, ki  ga je sprejel poslovodni odbor organa na seji 4. 11. 2005 (v nadaljevanju: Poslovnik) in Navodila o določanju in varovanju poslovnih skrivnosti, ki jih je izdal dekan organa in so začela veljati 9. 5. 2007 (v nadaljevanju: Navodila). Prav tako je organ, na podlagi pozivov IP št. 090-254/2017/9 z dne 1. 12. 2017 in 090-254/2017/11 z dne 12. 12. 2017, posredoval IP dodatna pojasnila.

IP je zaradi ocenitve morebitnega vpliva odločitve na pravice in pravne koristi, po določilih 43. in 44. člena ZUP, pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe družbi N&Z, d.o.o. in AUDIT & CO, d.o.o., ter zavod MPC CONSULTING. V roku sta posredovala odgovora zavod MPC CONSULTING in družba AUDIT & CO, d.o.o.. Družbi N&Z, d.o.o., je izkazana vročitev poziva 16. 11. 2017, vendar se družba nanj ni odzvala, zato je IP štel, da ne želi priglasiti stranske udeležbe. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do posameznih dokumentov. Organ je sicer odločil o prostem dostopu le do Vabila.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

Upoštevaje navedeno, posredovane dokumente in pojasnila organa, je IP ugotovil, da organ z dokumenti, ki se nanašajo na potencialnega zunanjega naročnika, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato se zahteva v tem delu zavrne. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je organ ustrezno pojasnil razlog, zakaj z dokumentom o potencialnem zunanjem naročniku ne razpolaga v materializirani obliki. Organ je namreč opravil preliminarni postopek zbiranja ponudb na podlagi ustnega dogovora. Prav tako je IP sledil obrazložitvi organa, da ne razpolaga z dopisom oziroma kopijo elektronskega sporočila MPC CONSULTING, s katerim je ta odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta. Navedeni poslovni subjekt se namreč pojavlja v obravnavni zadevi kot izbrani ponudnik in ne kot naročnik.

Nadalje IP ugotavlja, da ni sporno, da posredovani dokumenti, ki se nanašajo na pozvane ponudnike, izvirajo iz delovnega področja organa in da organ razpolaga z njimi v materializirani obliki, kar je mogoče ugotoviti tudi z vpogledom v te dokumente, ki jih je organ posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so ti zahtevani dokumenti, glede katerih je organ zavrnil prosilcu dostop, javno dostopni ali ne. Predmet presoje IP so tako naslednji dokumenti, in sicer izpis iz delovodnika organa, Ponudba družbe N&Z, d.o.o. z dne 6. 4. 2017, Ponudba na vabilo k oddaji ponudb družbe AUDIT & CO, d.o.o. z dne 11. 4. 2017 in Ponudba zavoda MPC CONSULTING z dne 18. 4. 2017.
Ker je organ zavrnil dostop do teh dokumentov iz razloga izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do te izjeme. Organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). 

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, kako bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njegov konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. 

Organ je IP posredoval Poslovodnik, iz katerega izhaja določba, na podlagi katere so člani poslovodnega organa dolžni varovati podatke in listine, ki se nanašajo na delo in poslovanje fakultete kot poslovno skrivnost, razen tistih, ki morajo biti na podlagi zakona javno dostopni (4. člen). Prav tako je posredoval Navodila, ki v 6. členu določajo, da se za poslovno skrivnost šteje vsak dokument v fizični ali elektronski obliki, ki vsebuje zaupne podatke in bi z njegovim razkritjem nastale ali lahko nastale škodljive posledice za delovanje fakultete, in se med drugim nanašajo na ponudbe v postopkih javnega naročanja. V zvezi s tem IP navaja, da so posredovane ponudbe dokumenti družb N&Z, d.o.o. in AUDIT & CO, d.o.o. ter zavoda MPC CONSULTING, zato so le-ti poslovni subjekti tisti, ki lahko določijo te dokumente kot poslovno skrivnost po subjektivnemu kriteriju. Povedano drugače, organ ni pristojen določiti poslovne skrivnosti dokumentom, ki izvirno niso njegovi, niti jih kot take ne more označevati.

Zavod MPC CONSULTING je v odgovoru z dne 20. 11. 2017 navedel, da informacija v zvezi s Ponudbo za izvajanje del in nalog z dne 18. 4. 2017 nima značaja javno prosto dostopne informacije. Gre za privatni zavod, ki prosto deluje na trgu storitev poslovno-finančnega in podjetniškega svetovanja. Vsebine, ki so javno dostopne, so objavljene na spletnih straneh in se nanašajo na predstavitev storitev in načina delovanja zavoda. Cenovna politika zavoda ni javno objavljeni podatek, cene se določajo individualno, odvisno od obsega in zahtevnosti storitev za posamičnega naročnika, kar v poslovni praksi velja enako za konkurenčne družbe iz te dejavnosti. Vsled navedenega je njihovo stališče, ki temelji na uveljavljeni poslovni praksi, takšno, da zgolj ponudbe potencialnim javnim naročnikom nikakor niso predmet informacij javnega značaja, vsaj dokler niso izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe med javnim subjektom in privatnim izvajalcem. Ponudba, ki je predmet tega postopka, je zgolj izkaz enostranske volje zavoda kot ponudnika. Poleg tega predstavlja tisti del predmetne ponudbe, ki se nanaša na ponudbeno ceno za izvajanje storitev za konkretnega naročnika, neizpodbitno takšno informacijo, katere razkritje bi pomembno vplivalo na konkurenčni položaj zavoda na trgu. Razkritje podatka, ki predstavlja med vsakim naročnikom in izvajalcem bistveni element pogodbe (kot je cena), izvajalec in naročnik v skladu z dobro poslovno prakso nikoli ne razkrivata tretjim osebam. Razkritje tega elementa ponudbe bi pomembno povečalo reputacijsko tveganje zavoda v pridobivanju poslov pri potencialnih naročnikih, prav tako pa negativno vplivalo na sodelovanje z obstoječimi naročniki. Navaja še, da je treba v zvezi s celotnim postopkom upoštevati dejstvo, da zavod na oddano ponudbo v postopku ni prejel pozitivnega odgovora s strani naslovnika, in da ni prišlo do sklenitve kakšne pogodbe. Takšnih situacij je v vsakodnevnem poslovanju zavoda veliko, zato ne vidijo razloga, da se zavod uvršča kot udeleženec v postopek, vsekakor pa ni nobene koristi za javnost, v kolikor bi bili razkriti elementi enostranske ponudbe. Zagotovo pa bi vsako razkrivanje podatkov v zvezi s ponudbo pomembno škodovalo zavodu, ki deluje v svetovalni dejavnosti, v kateri se smatra varovanje podatkov kot ključni pogoj za uspešno sodelovanje z vsakim naročnikom oziroma pogodbenim partnerjem.

Družba AUDIT & CO, d.o.o., je v odgovoru z dne 21. 11. 2017 prav tako navedla, da informacija v zvezi s Ponudbo za izvajanje del in nalog z dne 11. 4. 2017 nima značaja javno prosto dostopne informacije. Gre za družbo za revizijo in svetovanje, ki med svojimi dejavnostmi, poleg ocenjevanja vrednosti podjetij, davčnega, finančnega in poslovnega svetovanja, izvaja revizije računovodskih izkazov ter tudi vse ostale vrste revizijskih poslov, ki so že same po sebi v skladu z Zakonom o revidiranju predmet poslovnih skrivnosti. Javno dostopne vsebine družbe so objavljene na spletnih straneh. Oblikovanje cen je sicer odvisno od posameznega primera, cene se torej določajo individualno, odvisno od obsega in zahtevnosti storitev za posameznega naročnika, kar v praksi velja za konkurenčne družbe iz te dejavnosti. Prav zaradi navedenega je stališče družbe, ki temelji na uveljavljeni poslovni praksi takšno, da zgolj ponudbe potencialnim javnim, kot tudi nejavnim naročnikom, nikakor niso predmet informacij javnega značaja, vsaj dokler niso izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe med javnim subjektom in privatnim izvajalcem. Ponudba, ki je predmet tega postopka, je zgolj izkaz enostranske volje družbe kot ponudnika. Poleg tega predstavlja tisti del predmetne ponudbe, ki se nanaša na ponudbeno ceno za izvajanje storitev za konkretnega naročnika, neizpodbitno takšno informacijo, katere razkritje bi pomembno vplivalo na konkurenčni položaj družbe na trgu. Razkritje podatka, ki predstavlja med vsakim naročnikom in izvajalcem bistveni element pogodbe (kot je cena), izvajalec in naročnik v skladu z dobro poslovno prakso nikoli ne razkrivata tretjim osebam. Razkritje tega elementa ponudbe bi pomembno povečalo referenčno tveganje družbe v pridobivanju poslov pri potencialnih naročnikih, prav tako pa negativno vplivalo na sodelovanje z obstoječimi naročniki. Navaja še, da je treba v zvezi s celotnim postopkom upoštevati dejstvo, da družba na oddano ponudbo v postopku ni prejela pozitivnega odgovora s strani naslovnika, in da ni prišlo do sklenitve kakšne pogodbe. Takšnih situacij je v vsakodnevni praksi veliko, zato ne vidijo razloga, da se družba uvršča kot udeleženec v postopek, vsekakor pa ni nobene koristi za javnost, v kolikor bi bili razkriti elementi enostranske ponudbe. Zagotovo pa bi vsako razkrivanje podatkov v zvezi s ponudbo pomembno škodovalo referencam družbe, med katerimi je zaupanje naročnikov v varovanje medsebojnih podatkov, ki deluje poleg ostalega tudi v svetovalni dejavnosti, v kateri se smatra varovanje podatkov kot ključni pogoj za uspešno sodelovanje z vsakim naročnikom oziroma pogodbenim partnerjem.

V obeh primerih poslovna subjekta IP nista posredovala svojih aktov, iz katerih bi izhajala odredba, na podlagi katera bi bila upravičena določitev poslovne skrivnosti pri predmetnih ponudbah, kot to zahteva določba prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 tako ni izpolnjen, zato je IP presojal zahtevana dokumenta še z vidika objektivnega kriterija. 

Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da je mogoče podatke v ponudbah družb N&Z, d.o.o., in AUDIT & CO, d.o.o., ter zavoda MPC CONSULTING opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnemu kriteriju. Po oceni IP bi lahko nastala občutna škoda posamezni pravni osebi ob razkritju podatkov, ki kažejo na konkretno ponudbo (predmet in ceno). Gre namreč za podatke, ki jih je posamezni ponudnik (N&Z, d.o.o., AUDIT & CO, d.o.o., in MPC CONSULTING) določil glede na določenega naročnika, v obravnavanem primeru je to organ. Kot izhaja že iz predhodno navedenih odgovorov poslovnih subjektov, je oblikovanje cen odvisno od posameznega primera, cene se torej določajo individualno, odvisno od obsega in zahtevnosti storitev za posameznega naročnika. Razkritje takšnih individualno določenih podatkov bi tako lahko tudi po mnenju IP vplivalo na konkurenčni položaj poslovnega subjekta, ki prosto nastopa na trgu. Po mnenju IP je tore v primeru Ponudbe N&Z, d.o.o., Ponudbe na vabilo k oddaji ponudb AUDIT & CO, d.o.o. in Ponudbe MPC CONSULTING izpolnjen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. IP je tako glede teh dokumentov sledil argumentom organa, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Ob tem IP še ugotavlja, da do sklenitve pogodbe na podlagi Vabila ni prišlo z nobenim ponudnikom, torej ni podana pravna podlaga za prosto dostopnost nobene od ponudb po določbi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po mnenju IP pa ni mogoče kot poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju opredeliti podatkov o tem, katerim poslovnim subjektom je organ na podlagi sklepa poslovodnega odbora organa posredoval Vabilo. Prav tako po mnenju IP ni mogoče dostopa do teh podatkov zavrniti na podlagi katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ. IP je tako glede izpisa iz delovnika ugodil pritožbi prosilca. Upoštevati je namreč treba, da je primarna naloga organa, kot članice univerze, izvajanje javne službe v visokem šolstvu, in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, prejema javna sredstva, zato je načelo transparentnosti njegovega delovanja odločilnega pomena. Organ bi tako lahko opredelil nek podatek kot poslovno skrivnost le izjemoma, njegovega delovanja namreč ni mogoče enačiti s poslovnimi subjekti, ki izključno opravljajo gospodarsko dejavnost in prosto nastopajo na trgu. Kot poslovna skrivnost bi se lahko opredelili le podatki, katerih razkritje bi vplivalo na položaj organa pri opravljanju tržne dejavnosti, vendar po mnenju IP pri razkritju predmetnih podatkov po vsebini ne gre za tak primer. 

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Pritožbi je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, delno ugodil in odločbo organa delno odpravil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, iz razloga poslovne skrivnosti, ko to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka