prosilec - Ministrstvo za kulturo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo v zvezi s spremembo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi informacvijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki vsebuje zahtevane informacije in da v zvezi s presojanim dokumentom ni podana izjema dokumenta v izdelavi. Nadalje je IP ugotovil, da je v zvezi z delom dokumenta podana izjema notranjega delovanja organa, zato je pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-249/2017/6
Datum: 6. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 252. čl. in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 10. 2017, zoper odločbo, z dne 16. 10. 2017, št. 090-42/2017/6 Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 18. 10. 2017, zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 090-42/2017/6, z dne 16. 10. 2017, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati elektronsko kopijo dokumenta »ZRTV 11.7.2017«, pri čemer organ v dokumentu prekrije:
A)    vse komentarje, ki se nahajajo skrajno desno v zaobljenih okvirjih ločeno od besedila osnutka zakona, in sicer na straneh 2, 4, 6, 7, 8, 12, 13 in 15,
B)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju poleg šestega odstavka osmega člena na strani 3,
C)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju pod devetim odstavkom osmega člena na strani 4,
D)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju pod naslovom poglavja III. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA NA STRANI 4,
E)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju poleg tretje alineje prvega odstavka desetega člena na strani 4,
F)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja na koncu prvega odstavka osemnajstega člena na strani 8,
G)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja pod tretjim odstavkom triindvajsetega člena na strani 10,
H)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju pod štiriindvajsetim členom na strani 11,
I)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja na koncu četrtega odstavka enaintridesetega člena na strani 13,
J)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja v oklepaju med tretjim in četrtim odstavkom dvaintridesetega člena na strani 14,
K)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju na koncu drugega odstavka štiridesetega člena na strani 18,
L)    komentar oz. besedilo, ki se nahaja v oklepaju na začetku prvega odstavka petinštiridesetega člena na strani 19,
M)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja pod osmo alinejo prvega odstavka petdesetega člena na strani 21,
N)    komentar oz. besedilo, ki je napisano z velikimi tiskanimi črkami in se nahaja nad prvim odstavkom štiriinpetdesetega člena na strani 22.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 18. 9. 2017, od organa v elektronski obliki (s posredovanjem na osebni e-naslov) zahteval vse dokumente, ki jih organ poseduje v zvezi s spremembami novega Zakona o Radioteleviziji Slovenija, v obdobju med 1. 5. 2017 do 18. 9. 2017.

Organ je z odločbo, št. 090-42/2017/6, z dne 16. 10. 2017, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je snovanje osnutka novega zakona o Radioteleviziji Slovenija še v fazi izdelave in posvetovanj znotraj organa oz. direktorata za medije in v zvezi s tem ne obstaja noben dokumentarni zapis. 

Prosilec je, dne 18. 10. 2017, zoper odločbo organa, št. 090-42/2017/6, z dne 16. 10. 2017, vložil pritožbo v kateri je navedel, da je nov zakon v postopku izdelave. O tem je bila širša javnost seznanjena s prispevkom v časopisu Delo, dne 17. in 18. 7. 2017. Omenjena so bila koalicijska usklajevanja glede zakona, novinarka pa naj bi pridobila osnutek oz. celoten predlog novega zakona. 

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-42/2017/9, z dne 25. 10. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP, ki je ob ex offo preizkusu ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

IP je, dne 21. 11. 2017, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da zakonodajni postopek še ni stekel, potekale pa so neformalne konzultacije. V LotusNotesu ni zaveden noben dokument, zadeva tudi v spisu še ni bila odprta (EVA signirni znak še ni bil dodeljen). Dokument, o katerem govori članek v častniku Delo, z dne 17. 7. 2017, je bil grob osnutek oz. delovna verzija. Ni pa to dokument, ki bi ga kdorkoli potrdil, niti se ne ve, katera verzija je bila poslana novinarki in kdo jo je poslal.

Organ je, na podlagi pogovora z IP, opravil dodatno preveritev dejanskega stanja in ugotovil, da ugotovitve v izpodbijani odločbi niso bile pravilne. Organ razpolaga z dokumentom »ZRTV 11.7.2017«, ki je bil posredovan s službenega e-naslova v koalicijsko usklajevanje. Ob tem je navedel, da navedeni dokument predstavlja delovno gradivo, ki ni bilo evidentirano v uradno evidenco dokumentarnega gradiva pri organu. Organ zato meni, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacij javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Poleg tega gre za dokument v postopku izdelave, ki je še predmet posvetovanja v organu, ne glede na to, da je bil odposlan iz organa, saj še ni bil podpisan in sploh ni bil zaključen (kar je nedvomno razvidno iz vsebine dokumenta, kjer so na več mestih navedene dopolnitve, variante, črtanje teksta), v zvezi z njim pa so se pričakovali predlogi in pripombe, kar izkazuje, da dokument ni bil zaključen. Organ tudi meni, da sta podani izjemi od prostega dostopa po 9. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za kulturo, ki je nedvomno dolžno delovati po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: 
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), 
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevani dokument sodi v delovno področje organa. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga v materializirani obliki. Samo dejstvo, da presojani dokument ni bil zaveden v spisu oz. da EVA signirni znak dokumentu še ni bil dodeljen, ne vpliva na zaključek, da organ z dokumentom razpolaga. Prav tako ni bistveno, kje pri organu se dokument nahaja (v sistemu Lotus Notes ali na službeni e-pošti enega izmed zaposlenih pri organu). Ker gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in organ z njo razpolaga v materializirani obliki, IP zaključuje, da presojani dokument izpolnjuje kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal, ali presojani dokument vsebuje prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali je v zvezi z njim podana katera izmed izjem iz 5.a in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

IP je najprej presojal, ali je podana izjema od prostega dostopa po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: 
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, 
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v 1. odst. 4. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da je presojani dokument že v celoti zaključen. Resda dokument ni podpisan, kar pa je glede na naravo dokumenta (gre za osnutek zakona, ki je bil posredovan v koalicijsko usklajevanje) logično in ne pomeni, da je dokument še v postopku izdelave pri organu v smislu ZDIJZ. Ravno dejstvo, da je organ presojani dokument poslal v zunanje usklajevanje, govori v prid zaključku, da dokument ni več v postopku izdelave pri organu oz. da ga je oseba zaposlena pri organu zaključila. Organ je torej osnutek izdelal in končno verzijo osnutka posredoval tretjim osebam. Ker ni izpolnjen že prvi izmed zgoraj navedenih kriterijev (da gre za dokument, ki je še v postopku izdelave pri organu), ne gre za dokument v nastajanju v smislu izjeme iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in 7. čl. UPIJZ. IP ob tem dodaja, da okoliščina, da je organ dokument posredoval kot zaključen izdelek drugim organom potrjuje, da tudi drugi kriterij za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi ni izpolnjen. Očitno je namreč, da presojani dokument ni več predmet posvetovanja pri organu. Prav tako v predmetni zadevi ni izpolnjen niti tretji kriterij. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. Posledično zatrjevana izjema iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.

IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
-    razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). 
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da dokument »ZRTV 11.7.2017« vsebuje osnutek Zakona o radioteleviziji Slovenija in komentarje zaposlenih pri organu k temu osnutku.

IP je najprej presojal obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ glede vsebine zahtevanega dokumenta, ki se nanaša na osnutek Zakona o radioteleviziji Slovenija. Besedilo osnutka oz. besedila členov zakona ne vsebuje informacij, ki se nanašajo na interno razmišljanje, komunikacijo ali delovanje organa, temveč gre za podatke o dejstvih. Z vidika presoje obstoja prvega kriterija izjeme je bistveno, da samo besedilo osnutka zakona v ničemer ne razkriva notranjega razmišljanja oz. modusa operandi notranjega delovanja organa, temveč gre za dejstva o tem, kakšna je vsebina osnutka zakona, ki ga je organ posredoval navzven v koalicijsko usklajevanje. Organ je torej v tem delu že izrazil svojo voljo (v zunanjem delovanju) glede tega, kakšen naj bo osnutek zakona, in sicer s posredovanjem osnutka v koalicijsko usklajevanje. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da zahtevani dokument v delu, ki se nanaša na besedilo osnutka zakona oz. na besedilo členov zakona ne izpolnjuje prvega kriterija izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V tem delu torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema v tem delu dokumenta ni podana. Kljub temu IP še dodaja, da bi tudi v primeru obstoja prvega kriterija v tem delu presojana vsebina zahtevanega dokumenta morala prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Pri tej izjemi pa je škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Presojani dokument pa v tem delu očitno vsebuje informacije katerih razkritje ne more ogroziti, kaj šele ohromiti delovanja organa, saj gre za osnutek zakona oz. besedila členov, ki z vsebinskega vidika nima prav nobene povezave z notranjim delovanjem organa v smislu ZDIJZ. Vsled navedenemu je IP ugotovil, da za presojani dokument v tem delu tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan.

V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ glede vsebine zahtevanega dokumenta, ki se nanaša na komentarje zaposlenih pri organu k osnutku zakona. Presojani komentarji zaposlenih pri organu vsebujejo informacije, ki se nanašajo na interno razmišljanje, komunikacijo ali delovanje organa. Ne gre namreč za podatke o dejstvih, temveč za osebna stališča in mnenja zaposlenih pri organu o tem, kako postopati oz. ravnati v zvezi z določeno problematiko. Vsebina zahtevanega dokumenta v tem delu torej razkriva notranje razmišljanje oz. modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da zahtevani dokument v delu, ki se nanaša na komentarje zaposlenih pri organu k osnutku zakona, izpolnjuje prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v nadaljevanju opravil tudi t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje tega dela presojanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Že na prvi pogled je očitno, da so bili komentarji podani v duhu odprtega razmišljanja in z namenom inovativnega iskanja rešitev znotraj organa. Nedvomno bi bil tovrsten odprt diskurz med zaposlenimi povsem ohromljen v primeru razkritja v tem delu zahtevanih informacij, s čimer bi nastala občutna škoda v smislu ohromitve notranjega delovanja organa. Odprt dialog med zaposlenimi pri organu je namreč ključen pri iskanju najboljših možnih rešitev v okviru delovnega področja organa. Vsled navedenemu je IP ugotovil, da je za presojani dokument v tem delu tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ podan oz. da je glede vsebine zahtevanega dokumenta v delu, ki se nanaša na komentarje zaposlenih pri organu k osnutku zakona, podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih  izjem po 5.a in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil.

Odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje (ni ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga) in posledično napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, glede katerih je podana izjema notranjega delovanja organa) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka