prosilec - PMSNS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval več dokumentov povezanih z nakupom in uporabo traktorja, ki ga je organ kupil leta 2015. Organ je prosilcu posredoval nekatere dokumente, glede preostalih pa je zahtevek zavrnil, saj, kakor je obrazložil, z dokumenti ne razpolaga. Prosilec je v pritožbenem postopku svojo zahtevo razširil in zahteval nove dokumente. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je tako v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo prosilca. IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, in, da organ s preostalimi dokumenti dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da v tem delu niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. V posledici povedanega je IP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil in sledil odločitvi organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-235/2017/2
Datum: 6. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _____________ (v nadaljevanju: prosilec) z dne 20. 10. 2017, zoper odločbo z dne 6. 10. 2017, brez številke, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, Glavna ulica 124, 9220 Lendava (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 
O D L O Č B O:

 
1.     Pritožba prosilca z dne 20. 10. 2017 zoper odločbo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti z dne 6. 10. 2017, brez številke, se zavrne.

 
2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

 
Prosilec je dne 8. 8. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval več dokumentov, povezanih z nakupom in uporabo traktorja, ki ga je leta 2015 kupil organ, in sicer: 
-    načrt in/ali raziskavo, na kateri temelji nakup traktorja,
-    zapisnik seje organa, na kateri je bila sprejeta odločitev o nakupu traktorja,
-    pogodbo o nakupu traktorja, 
-    dokument, iz katerega je razvidna sedanja lokacija traktorja,
-    dokument, iz katerega je razvidno, kdo trenutno upravlja traktor in kdo financira njegovo vzdrževanje, 
-    prikaz finančnih stroškov, ki so nastali ob uporabi traktorja, 
-    prikaz morebitnih dohodkov, ki jih je z dajanjem traktorja v najem ustvaril organ,
-    dokument oz. dokumenti, iz katerih so razvidne koristi investicije in nova pridobljena strokovna znanja mladih pripadnikov madžarske manjšine, ki izvirajo iz nakupa traktorja.

Ker organ o zahtevi prosilca v dvajsetih dneh ni odločil z odločbo in niti ni prosilcu omogočil dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, je prosilec dne 18. 9. 2017 vložil pritožbo zaradi molka organa pri IP. IP je dne 21. 9. 2017 organ pozval, naj ravna v skladu z ZDIJZ, tako da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih informacij javnega značaja ali da izda odločbo. 

Organ je dne 6. 10. 2017 izdal odločbo (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil zahtevku prosilca. Prosilcu je omogočil dostop do sledečih dokumentov: 
-    slovensko različico načrta ali raziskave, na kateri temelji nakup traktorja, 
-    podpisan in ožigosan izvleček zapisnika seje v madžarskem jeziku, na kateri je bila sprejeta odločitev o nakupu traktorja, 
-    dokument, iz katerega so razvidne koristi investicije, 
-    pogodbo o nakupu traktorja.

Do preostalih dokumentov pa je organ prosilcu zavrnil dostop, kar je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil z dejstvom, da s temi dokumenti ne razpolaga. 

Dne 20. 10. 2017 je prosilec pri organu vložil pritožbo, s katero izpodbija odločbo, saj naj slednja ne bi bila skladna z materialnim pravom in naj bi imela takšne pomanjkljivosti, da je ni moč preizkusiti. Prosilec v pritožbi zahteva dostop do dokumentov, katerih dostop mu je bil v izpodbijani odločbi zavrnjen, dostop do novih dokumentov, ki jih v prvotnem zahtevku pred izdano izpodbijano odločbo ni zahteval, in podpisane izjave organa kot odgovore na vprašanja.

Pritožba prosilca je bila podana pravočasno, vložila jo je upravičena oseba in je dovoljena. 

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon. Kakor bo sledilo v nadaljevanju, IP ugotavlja, da je odločba skladna z materialnim pravom in postopkovnimi določbami, kar pomeni, da jo je moč tudi preizkusiti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oziroma pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

IP pojasnjuje, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

Organ v drugi točki obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnjuje, da ne razpolaga s podpisanim in ožigosanim načrtom ali raziskavo, na kateri temelji nakup traktorja, je pa posredoval prosilcu navedeni dokument brez podpisa in žiga, saj le tega poseduje. Prav tako organ pojasnjuje, da razpolaga le z madžarsko različico zapisnika seje, na kateri je bil sprejet projekt »Hetes« in s tem odločitev o nakupu traktorja, ki jo je posredoval prosilcu, s slovensko različico, ki jo prosilec zahteva, pa ne razpolaga. Nadalje organ navaja, da ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi izkazoval trenutno lokacijo traktorja, prav tako ne poseduje dokumenta s prikazom finančnih stroškov, ki jih je organ imel s traktorjem, in ne dokumenta, iz katerega so razvidne koristi investicije v traktor. Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti kot temi, ki jih je že posredoval prosilcu. Namreč, prosilec v pritožbi ne navaja nobenih razlogov ali utemeljitev, iz katerih bi vel kakršenkoli sum, da organ prikriva dokumente. Prosilec vnovično zahteva dokumente, o katerih je organ že odločil v izpodbijani odločbi. IP tako nima razloga, da bi dvomil o navedbah organa, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga. 

Organ skladno z določbami ZDIJZ prav tako ni dolžan podajati pojasnil ali odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, saj ni dolžan izdelovati, predelovati ali dograjevati informacij, s katerimi razpolaga. V kolikor organ ne more posredovati informacije javnega značaja v materializirani obliki, mu na vprašanja prosilca ni potrebno podajati pojasnil, mnenj in podobnih besedil, saj skladno s kriteriji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ to niso informacije javnega značaja. To pomeni, da organ po ZDIJZ ni dolžan prosilcu podajati podpisanih izjav, kakor to zahteva prosilec v pritožbi v primerih, ko mu je organ zavrnil dostop do dokumentov.

IP pojasnjuje, da sam v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, in, ali bi glede na svoje pristojnosti z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Skladno s povedanim IP ne more od organa zahtevati podpisanih in ožigosanih listin ali listin v slovenskem jeziku, če jih slednji ne poseduje v takšni obliki.

Nadalje, prosilec v pritožbi poleg dokumentov iz prvotne zahteve, ki jo je vložil dne 8. 8. 2017, širi svoj zahtevek na nove dokumente. In sicer, med drugim v pritožbi od organa zahteva tudi sledeče dokumente: dokaz in sklep o rebalansu proračuna organa, sklep sveta organa, ki je dal soglasje k izdaji razpisa za nakup traktorja, sklep organa glede uporabe traktorja. Gre za dokumente, ki jih prosilec poprej v postopku ni zahteval, zato organ o teh dokumentih z izpodbijano odločbo ni odločal. Ker prosilec teh dokumentov ni zahteval, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. V posledici tega je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka