Lovšin Peter novinar Dnevnika - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

Prosilec je želel dostop do sklepa o posredovanju kazenskih ovadb in drugih tožilskih dokumentov zoper Zorana Jankovića portalu podcrto.si. Organ je zahtevo zavrnil, ker je generalni državni tožilec v zadevi, iz katere izhaja zahtevani dokument, odredil nadzor nad delom državno tožilske uprave, pri čemer postopek nadzora še ni končan. Prav tako dostop do podatka, do katerega želi prosilec, še ni bil omogočen strankam oziroma udeležencem v postopku, zato je dostop prosilcu zavrnil na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevani dokument ne izpolnjuje pogojev za obstoj izjeme po 5.a členu ZDIJZ, zato je pritožbi delno ugodil. IP je zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-225/2017/7
Datum: 24. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 2. 10. 2017, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 2. 10. 2017 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017 delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati kopijo dokumenta »Odločba, št. Tu-9-5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017«, pri čemer je dolžan prekriti:
-    podatek o stalnem prebivališču prosilca v izreku,
-    datum rojstva v 2. vrstici obrazložitve,
-    besedilo v 3. vrstici obrazložitve od besede »prejela« do pike ter
-    odredbo o vročitvi.

2.    Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti skladno s 1. točko tega izreka, se pritožbo prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 19. 9. 2017 zaprosil organ, da mu omogoči dostop do sklepa o posredovanju kazenskih ovadb in drugih tožilskih dokumentov zoper Zorana Jankovića portalu podcrto.si. Navedeni dokument je želel prejeti v obliki fotokopije ali po elektronski poti.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo, št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017, v kateri je navedel, da je generalni državni tožilec v zadevi, iz katere izhaja zahtevani dokument, odredil nadzor nad delom državno tožilske uprave, pri čemer postopek nadzora še ni končan. Prav tako po mnenju organa iz dokumentacije izhaja, da dostop do podatka, do katerega želi prosilec, še ni bil omogočen strankam oziroma udeležencem v postopku, zato je dostop prosilcu zavrnil na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

Prosilec je 2. 10. 2017 zoper odločbo organa, št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se organ nesmiselno sklicuje na 5.a člen ZDIJZ. Prosilec je poudaril, da zgolj dejstvo, da organ strank še ni soočil z zahtevanimi informacijami še ne pomeni, da je dostop do njih omejen ali prepovedan skladno z zakonom. Po njegovem mnenju organ pomanjkljivo konkretizira svoje zadržke.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. Tu-9-5/69/2016 z dne 11. 10. 2017, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Hkrati je poudaril, da v času, ko je bila izdana izpodbijana odločba, pooblaščenec Zorana Jankovića še ni prejel dokumenta, na katerega se zahteva nanaša. Imenovani se je namreč z zahtevo za dostop do dokumenta, ki se nanaša nanj oz. na njegove osebne podatke, vključil kot stranka šele kasneje. Prav tako še ni bil končan v izpodbijani odločbi nadzor nad delom državno tožilske uprave v zvezi z izdajo zahtevane odločbe in vodenjem predmetnega postopka. Iz navedenega po mnenju organa torej izhaja, da je bil v času vložitve zahteve dostop do zahtevane informacije omejen tudi strankam upravnega oziroma z zakonom določenega nadzornega postopka, zato predstavlja izjemo po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da je bil predmet zahteve, tj. odločba, št. Tu-9-5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017, izdan na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vložila fizična oseba. Zato je IP z dopisom z dne 16. 10. 2017 s pritožbo seznanil tudi fizično osebo ter jo obenem pozval, da se vključi v pritožbeni postopek ter sporoči morebitne zadržke glede posredovanja zahtevanega dokumenta. Fizična oseba je 18. 10. 2017 sporočila, da priglaša stransko udeležbo ter poleg pomisleka zaradi teka predkazenskega postopka, nima zadržkov do posredovanja zahtevanega dokumenta prosilcu. 

Prav tako je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na posredovanje dokumenta portalu podcrto.si, dokument pa je bil izdan fizični osebi. V zvezi z navedenim je IP 13. 10. 2017 organ zaprosil za pojasnilo. Organ je v odgovoru z dne 18. 10. 2017 pojasnil, da si je zahtevo prosilca razlagal široko, saj je iz njegove zahteve razbral, da želi prejeti tisto, kar je bilo poslano lastniku omenjenega portala.

Ker zahtevani dokument vsebuje tudi osebne podatke tretje osebe, jo je IP z dopisom, št. 090-225/2017/6 z dne 25. 10. 2017, zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi te osebe, pozval v postopek, da se po določilih 143. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Tretja oseba na poziv IP ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil zaradi izjeme po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. IP je zato najprej ugotavljal, ali je podana izjema iz zgoraj navedenega člena ter po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne druge izjeme po 5.a členu in po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

IP ni sledil navedbi organa, da je glede navedenih dokumentov izpolnjena izjema po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Organ je namreč obrazložitev navedene izjeme opredelil s tem, da je generalni državni tožilec v zadevi, iz katere izhaja zahtevani dokument, odredil nadzor nad delom državno tožilske uprave, pri čemer postopek nadzora še ni končan. Organ je še dodal, da dostop do zahtevanega dokumenta še ni bil omogočen strankam oziroma udeležencem v postopku, zato je dostop prosilcu zavrnil na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da je takšno tolmačenje navedene izjeme neustrezno, saj je navedeno izjemo mogoče uporabiti le v tistih primerih, kadar bi prosilec zahteval podatke, ki jih po zakonu ne morejo prejeti niti same stranke postopka. Kot izhaja iz besedila predloga ZDIJZ-C, EVA: 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013, prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Organ ni izkazal po katerem zakonu je dostop do zahtevanega dokumenta omejen strankam v postopku, takšen zakon pa ni znan niti IP, zato se na navedeno izjemo ne more uspešno sklicevati. Iz zahtevanega dokumenta izhaja, da je bila stranka postopka zgolj prosilec, ki mu je bil dokument tudi vročen. Prav tako je odločba, ki je bila izdana 23. 6. 2017, postala pravnomočna, saj se prosilec nanjo ni pritožil. Sedmi odstavek 143. člena ZUP res določa, da se osebi, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, na njeno zahtevo vroči odločba, če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe, vendar to postopanje organa ne zapade pod izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je pritožbena navedba o nepravilnem sklicevanju na prvi odstavek 5.a člena utemeljena, zato je pritožbi na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Za obdelavo osebnih podatkov mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga, ki temelji bodisi na zakonu, bodisi v osebni privolitvi posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. IP je po pregledu zahtevanega dokumenta, ugotovil, da vsebuje tako osebne podatke, ki jih je skladno z ZDIJZ, dopustno razkriti, kot tudi varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga.

IP je ugotovil, da je na koncu odločbe, št. Tu-9-5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017, ki je predmet zahteve, navedena uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, tj. javni uslužbenec državnega tožilstva, ki je vodil in odločal v postopku. Gre za ime in priimek višjega pravosodnega svetnika. Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15 in 23/17 – ZSSve; v nadaljnjem besedilu ZDT-1) v 10. členu določa, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi, pri čemer se skladno z drugim odstavkom 11. člena istega zakona za javne uslužbence državnega tožilstva, tj. državnotožilsko osebje, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj in pravice javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni določeno drugače. V prvem odstavku 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) je določeno, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor skladno z zakonom med drugim sestavljajo tudi državni organi. Prav tako se v dokumentu omenja ime in priimek državne tožilke, ki je podala mnenje o dostopnosti konkretnih kazenskih ovadb. V prvem odstavku 2. člena ZDT-1 je določeno, da je državni tožilec funkcionar v službenem razmerju z Republiko Slovenijo. Iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V obravnavanem primeru tako ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.

Na zahtevanem dokumentu so navedeni tudi ime in priimek in podatek o prebivališču vlagatelja zahteve v predmetni zadevi, ime, priimek in datum rojstva tretje osebe. Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznika, na katerega se zahtevani dokument nanaša, zaradi česar gre skladno z definicijo iz 6. člena ZVOP-1 za osebne podatke. Na podlagi teh identifikacijskih osebnih podatkov tudi preostali deli odobrenega dokumenta predstavljajo osebne podatke tretje osebe. V konkretnem primeru so to zapisi, ki kažejo na osebne okoliščine posameznika (konkretno zapis v tretji vrstici obrazložitve zahtevanega dokumenta od besede »prejela« do pike).

IP meni, da ime in priimek vlagatelja zahteve v predmetni zadevi ni varovan osebni podatek, ker je dokumente sicer zahteval kot fizična oseba, vendar z očitnim namenom, da jih objavi na spletnem portalu podcrto.si , katerega odgovorni urednik je tudi sam. Ime in priimek odgovornega urednika registriranega medija pa ni varovan osebni podatek, saj je razvid medijev javno dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo (https://rmsn.ekultura.gov.si/mediji/public). Po drugem odstavku 12. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16) je v predlogu za vpis v razvid treba navesti tudi ime in priimek odgovornega urednika. 

IP je v nadaljevanju ugotavljal tudi, ali je za razkritje imena in priimka tretje osebe v zahtevanem dokumentu podan prevladujoč javni interes. Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem je določena tudi izjema varstva osebnih podatkov, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Test interesa javnosti se mora uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti ter zelo premišljeno takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. IP je ugotovil, da se odločitev organa v postopku po ZDIJZ, katerega končno odločitev zahteva prosilec v tem pritožbenem postopku (tj. odločbo organa, št. Tu-9-5/25/2017-AL z dne 23. 6. 2017), bistveno razlikuje od njegovih predhodnih odločitev. Organ je namreč z navedeno odločitvijo spremenil svojo dotedanjo prakso v zvezi z dostopom do kazenskih ovadb posameznikov, kar je IP prepoznal kot močan javni interes za razkritje imena in priimka tretje osebe. IP pri izvedbi testa interesa javnosti izpostavlja, da je v obravnavanem primeru ključnega pomena, da zahtevan dokument kaže na odgovornost in transparentnost odločanja organa, ki je pomembna z vidika spoštovanja pravne države in načela enake obravnave. Po oceni IP je na podlagi vsega navedenega izkazan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje imena in priimka tretje osebe, navedene v drugi vrstici obrazložitve.

Za razkritje preostalih osebnih podatkov javnosti IP ni našel pravne podlage, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

IP je ugotovil, da je pritožbena navedba o nepravilnem sklicevanju na prvi odstavek 5.a člena utemeljena, zato je pritožbi na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno ugodil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka