prosilka - Agencija za energijo

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ ugodil dostopu do vseh ponudb/prijav oziroma celotne ponudbene dokumentacije – projektov vseh sodelujočih ponudnikov/vlagateljev za OVE – MHE ter celotno dokumentacijo, nastalo pri izvedbi morebitnih vpogledov v ponudbe/prijave (zahteve, vloge,  zapisnik itd.). Zoper odločitev organa je stranska udeleženka vložila pritožbo. V pritožbenem postopku je IP primarno s sklepom zavrgel pritožbo zoper celotno odločbo v tistem delu, ki se ne nanaša nanjo in na njene pravice ne vpliva. Nadalje je IP pritožbo stranske udeleženke z odločbo zavrnil, saj je bila odločitev organa, da izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, pravilna in na zakonu utemeljena. IP je v celoti sledil tudi odločitvi organa, da je za zahtevane informacije, navedene v št. 50 v prvi točki izreka izpodbijane odločbe  podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je nadalje tudi ugotovil, da je organ prav tako pravilno odločil, da gre v določenih delih za informacije, ki predstavljajo avtorsko delo, zato je mogoč zgolj vpogled. IP se je v tem delu, v izogib ponavljanju, v celoti skliceval na obrazložitev iz izpodbijane odločbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-224/2017/4
Datum: 23. 2. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 29. 9. 2017, (dalje stranska udeleženka), zoper odločbo z dne 14. 9. 2017, št. 39-1/2017-32/634, Agencije za energijo, Strossmayerjeva 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji 

S K L E P

1.    Pritožba stranske udeleženke zoper odločbo z dne 14. 9. 2017, št. 39-1/2017-32/634, Agencije za energijo se, razen glede informacij pod št. 50 v prvi točki izreka te odločbe, zavrže.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

in

O D L O Č B O:

1.    Pritožba stranske udeleženke glede informacij pod št. 50 v prvi točki izreka odločbe z dne 14. 9. 2017, št. 39-1/2017-32/634, Agencije za energijo, se zavrne. 

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Savske elektrarne Ljubljana d.o.o., Gorenjska cesta 46, 1215 Medvode (dalje prosilec) je dne 4. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je navedel, da naj mu organ v zvezi z vodenjem postopka »Javnega poziva k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo z dne 15. 12. 2016 št. 314-3/2016-04/332«, omogoči dostop do vseh ponudb/prijav oziroma celotne ponudbene dokumentacije – projektov vseh sodelujočih ponudnikov/vlagateljev za OVE – MHE ter celotno dokumentacijo, nastalo pri izvedbi morebitnih vpogledov v ponudbe/prijave (zahteve, vloge,  zapisnik itd.). Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da se želi z navedenimi dokumenti najprej seznaniti z vpogledom na sedežu organa, po izvedenem vpogledu pa želi dokumentacijo tudi v obliki fotokopij oziroma podredno, dokumentacijo bi fotografiral ob samem vpogledu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 14. 9. 2017, št. 39-1/2017-32/634, zoper katero je vložila pritožbo zgolj stranska udeleženka. Zaradi navedenega se bo IP v nadaljevanju te odločbe v povzemanju odločbe organa omejil na tiste dele, ki se nanašajo na stransko udeleženko, saj se njena pritožba lahko nanaša le na tiste vidike nezakonitosti izdane odločbe, ki pomenijo poseg v njen pravno varovan položaj. Organ je v prvi točki izreka zgoraj navedene odločbe zahtevi prosilca delno ugodil zaradi varstva osebnih podatkov, varovanja poslovne skrivnosti ter iz razloga avtorskopravnih varovanih besedil. Odločil je, da se prosilcu po dokončnosti odločbe v prostorih organa omogoči vpogled v projekte (označeni od št. 1 do 50), navedene v prvi točki izreka odločbe, med drugim pod št. 50) projekt vlagatelja – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, voden pod številko zadeve 317-37/2017-02/331:
Vloga je speta v eno mapo in vsebuje:
    Prijavni obrazec-nove proizvodne naprave z dne 14. 2. 2017 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki, in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki;
    Izjava investitorja o strinjanju z določili in pogoji javnega poziva z dne 10. 2. 2017 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki;
    Opis projekta in Osnovne tehnične značilnosti (str. 3 in str. 4) - vpogled; Projekt za gradbeno dovoljenje, ki ga je izdelala ELIS Novo mesto d.o.o. z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Soglasje za priključitev št. 609230 z dne 17. 7. 2013 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki;
    Risba - načrt električnih inštalacij in električne opreme - NN 0.4kV elektroenergetski priključek, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Enopolni vezalni načrt priključne merilne omare, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki; 
    Vezalna shema ločilnega mesta, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;     Vezalna shema zaščite ločilnega mesta, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Izgled omar PMO in ločilnega mesta, št. lista P1.1 z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki; 
    Izgled omar PMO in ločilnega mesta, št. lista P1 z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Jašek kabelska kanalizacija 120x120x120 cm, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Kabelska kanalizacija NNOCEVNA 1xPVC 160, z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Kabelska kanalizacija dvocevna, 2xPVC110* 2x50 z datumom december 2015 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Podatki o lokaciji proizvodne naprave - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Finančni podatki - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Ekspertno mnenje - str. 12 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki; 
    Ekspertno mnenje, ki ga je izdelala Univerza v Ljubljani z datumom januar 2017 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki;
    Lokacijska dokumentacija št. 3501-010/2013-2 z dne 4. 6. 2013 - vpogled in posredovanje fotokopij v celoti;
    Gradbeno dovoljenje št. 351-65/2016-15 z dne 6. 9. 2016 - vpogled, prekriti varovani osebni podatki in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki;

V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje celotne dokumentacije, nastale pri izvedbi morebitnih vpogledov v ponudbe/prijave (zahteve, vloge, zapisniki, itd.). Odločil je še, da posebni stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zakonske določbe, nato pa pojasnil, da razpolaga z dokumenti oziroma s podatki, ki jih zahteva prosilec ter da se te informacije nahajajo v materializirani obliki. Navedene dokumente je organ pridobil v postopku javnega poziva k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo (v nadaljevanju postopek javnega poziva), izvedenega na podlagi 373. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1). Zaradi ocenitve vpliva odločbe organa na pravice in pravne koristi je organ v postopek pozval vse prijavitelje, ki so se prijavili na javni poziv in se nanašajo na projekte za proizvodno napravo, ki izkorišča energetski potencial vodotoka (39 prijaviteljev), med drugim tudi stransko udeleženko. Z dopisi št. 39-1/2017-03/643 in 39-1/2017- 04/643, vse z dne 13. 7. 2017 jih je seznanil s podano prosilčevo zahtevo ter jih pozval, da mu sporočijo, ali vstopajo v postopek kot stranski udeleženci in mu posredujejo svoje stališče, ali zahtevane informacije zanje predstavljajo katero od izjem, določeno v ZDIJZ, ter da za svoje navedbe predložijo dokaze oziroma se izrečejo, ali bi jim z razkritjem zahtevanih informacij nastala kakšna škoda ter v tem primeru takšno škodo tudi obrazložijo in izkažejo. Organ je ugotovil, da je stranska udeleženka z dopisom z dne 19. 7.2017 izrecno prepovedala kakršnokoli razpolaganje z njenimi informacijami iz postopka javnega poziva. Nadalje je organ ugotovil, da so prijavitelji/vlagatelji javnega poziva tako pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki kot tudi fizične osebe, ki lahko na podlagi področnega predpisa opravljajo registrirano dejavnost proizvodnje električne energije, ter fizična oseba, ki bo proizvajala električno energijo na podlagi 393. člena EZ-1. Ob tem je organ dodal, da so se prijavitelji (navedeni v 1. točki izreka odločbe organa) prijavili na javni poziv, ki ga je organ objavil na spletni strani https://www.agen-rs.si/poziv2016 na podlagi 373 člena EZ-1. Predmet objavljenega javnega poziva je bil izbor s strani investitorjev prijavljenih projektov za nove, pretežno nove in obnovljene proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE). Tisti investitorji, katerih projekti so bili v konkurenčnem postopku izbire v okviru izvedbe javnega poziva izbrani, bodo, po izvedbi izbranega projekta, lahko uveljavljali pravico do državne pomoči - podpore za elektriko, proizvedeno v proizvodni napravi, ki je predmet izbranega projekta. Investitorji, katerih prijavljeni projekti zaradi nekonkurenčnosti niso bili izbrani, upravičenja do državne pomoči ne bodo mogli uveljavljati po javnem pozivu. Pravno podlago za izvedbo javnega poziva poleg EZ-1 predstavljajo še Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16, v nadaljevanju uredba), Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2015 (Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, št. dokumenta 360-207/2015 z dne 29. 7. 2015, v  nadaljevanju EBRS 2015) in Metodologija določanja podpor električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (ki jo je na podlagi 17. člena uredbe in v skladu s Sklepom ministra za infrastrukturo št. 430-26-2014/2 z dne 5. 12. 2016 Ministrstvo za infrastrukturo objavilo na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo, Direktorat za energijo, v nadaljevanju metodologija). Navedeni predpisi, ki so bili podlaga za izvedbo javnega poziva s strani organa, pa ne vsebujejo nobene določbe, ki bi posebej urejala določitev poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so jih k vlogi/prijavi na javni poziv morali predložiti investitorji. Investitorji so se morali prijaviti na javni poziv v skladu z zahtevami javnega poziva, in sicer je prijava morala biti podana na predpisanih obrazcih in vsebovati predpisane obvezne sestavine. Organ je po opravljenem izbirnem postopku na spletni strani https://www.agen-rs.si/documents/10926/93127/Izbrani projekti/3b42fa04-d16d-430e-8e13-f705fbc2db60 objavil podatke o izbranih projektih z navedbo investitorja (prijavitelja na javni poziv), izbrane tehnologije, moči proizvodne naprave in ponujene cene električne energije, ki jo je ponudil investitor in bo opredeljevala vrednost podpore, ki jo bo investitor po izvedbi izbranega projekta lahko pridobil. Navedeni seznam vključuje tudi projekte za hidroelektrarne (OVE- MHE), katerih posredovanje, kot že navedeno, zahteva prosilec v tem postopku. Ob tem pa je organ dodal, da se prosilčeva zahteva nanaša tudi na projekte za hidroelektrarne, katerih projekti pa v postopku javnega poziva niso bili uspešni in se lahko z istim projektom ponovno prijavijo na nadaljnje javne pozive (v tem letu bo organ objavil še dva javna poziva), kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Kot že zgoraj navedeno, je organ ugotovil, da dokumentacija, vezana na postopek javnega poziva OVE-MHE, predstavlja informacije javnega značaja, saj je iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga in se nahaja v obliki upravnih spisov. Organ pa je nadalje presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opredeljenih v ZDIJZ, zaradi katerih je treba dostop deloma ali v celoti zavrniti. V obrazložitvi k 29) do vključno 50) št. iz prve točke izreka odločbe je organ navedel, da se je 11 prijaviteljev/vlagateljev javnega poziva poleg priglasitve stranske udeležbe v tem postopku sklicevalo na poslovno skrivnost za določeno oziroma vso dokumentacijo, ena prijaviteljica/vlagateljica javnega poziva pa je prepovedala razpolaganje z njeno dokumentacijo. Organ je pri teh stranskih udeležencih najprej ugotavljal, ali so v zahtevanih dokumentih varovani osebni podatki, in je presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov. Pri tem je organ ugotovil, da dokumentacija (Prijavni obrazec-nove proizvodne ali Prijavni obrazec- obnovljene proizvodne naprave; Izjava investitorja; Opis projekta; Investicijska dokumentacija; lokacijska informacija ipd.) vsebuje takšne osebne podatke, po katerih so posamezniki določljivi in za njihovo posredovanje prosilcu ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe IJZ, pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za t. i. varovane osebne podatke, kot so imena, priimki, elektronski naslovi in podpisi posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje oziroma na dokumentu ne nastopajo v vlogi odgovornega projektanta ali drugih subjektov, ki po ZGO-1 ne predstavljajo izjeme od prostega odstopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je organ tudi ugotovil, da ponudbe/prijave projektov na javni poziv vsebujejo dokumente (predvsem Opis projekta, investicijska dokumentacija, projektna dokumentacija, PIID ipd.), ki predstavljajo avtorsko delo. Zaradi navedenega se ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu v tem delu omogoči le vpogled v navedeno dokumentacijo, če za njih ni izkazana izjema poslovne skrivnosti. Glede na to, da so se stranski udeleženci sklicevali na poslovno skrivnost, je organ tudi presojal, ali je izkazana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Kot je bilo že zgoraj navedeno, so predmet presoje dokumenti v zvezi z javnim pozivom in so ne glede na možnost varovanja podatkov kot poslovne skrivnosti v skladu s tretjim odstavkom 373. člena EZ-1 vselej javni podatki o izbranih projektih z navedbo investitorja, izbrane tehnologije, moči proizvodne naprave (MW) in referenčne cene električne energije (EUR/MWh) ki bo veljala v času, ko investitor pričakuje začetek obratovanja proizvodne naprave in vstop v podporno shemo. Pri izbranih projektih je zato kljub ugotovitvi obstoja poslovne skrivnosti, mogoče te podatke razkriti. Pri neizbranih projektih pa se ti podatki (v primeru ugotovitve obstoja poslovne skrivnosti) prekrijejo. Poleg tega je organ navedel, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti ali varovanega osebnega podatka, dostop dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Izbrani ponudniki s samim izborom na javnem pozivu namreč še ne prejmejo podpore kot oblike državne pomoči. Pri tem je organ poudaril, da šele v primeru, če bo izbran ponudnik v treh oziroma v petih letih izvedel oziroma zaključil projekt in pridobil deklaracijo za proizvodno napravo, bo lahko vložil zahtevo za pridobitev podpore, o čemer bo odločala agencija v upravnem postopku, z odločbo. Torej bo takšen ponudnik šele z izdajo odločbe o dodelitvi podpore upravičen do porabe javnih sredstev. Dejstvo, da je bil ponudnikov projekt v postopku javnega poziva izbran, torej nujno še ne pomeni, da bo podporo (državno pomoč) dejansko tudi prejel, saj mora predhodno za predlagani oziroma ponujeni projekt šele izvesti oziroma zaključiti gradnjo nove proizvodnje naprave ali obnovo obstoječe proizvodne naprave. V tej fazi za ponudnike, ki so bili izbrani, ne moremo govoriti, da bodo podporo dejansko tudi prejeli, zato o obstoju izjeme od izjem po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot že zgoraj navedeno, v konkretnem primeru ne moremo govoriti. Zaradi navedenega se torej dokumenti, v katerih so opredeljene vse ideje glede tehnološkega razvoja, predstavitev faze razvoja in rešitve posameznega projekta, podatki o tekočem in predvidenem prihodnjem poslovanju družbe sicer štejejo kot občutljiv poslovni podatek. Vendar pa je primarna dolžnost varovanja poslovne skrivnosti na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje in je vsak subjekt dolžan varovati svoje poslovne skrivnosti, zato tega namesto njega ne more narediti organ sam. Organ je z vidika obstoja zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti presojal vsak projekt (11 ponudb) posebej, ker gre za različne situacije opredelitve informacij za poslovno skrivnost (po subjektivnem in/ali objektivnem kriteriju). IP je v nadaljevanju povzel obrazložitev odločbe, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku in se nanaša na projekt vlagateljice…. voden pod številko zadeve 317-37/2017-02/331. Organ je navedel, da se je …..kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji v postopek javnega poziva priglasila z enim projektom, s katerim pa ni bila uspešna. Organ je ugotovil, da imenovana svojega projekta ni vidno označila z oznako poslovne skrivnosti. V dopisu 19. 7. 2017 je imenovana navedla, da izrecno prepoveduje kakršnokoli razpolaganje z informacijami, ki izhajajo iz njene vloge. Ob tem je navedla, da noben veljavni predpis ne določa, da so podatki iz njene vloge postali javno dostopni, prav tako pa tudi prosilec ni identificiran in ni izkazal pravnega ali kakršnega koli drugega interesa za pridobitev konkretnih informacij o njenem projektu. Organ je ob tem ponovno navedel, da razpolaga z navedeno dokumentacijo, ki jo je pridobil pri izvajanju svojih del in nalog (v postopku javnega poziva), zato ni razloga, da se dokumentacija prosilcu ne posreduje. Organ pa bi lahko zavrnil zahtevo prosilca v tem delu, če bi imenovana izkazala obstoj poslovne skrivnosti za navedeni projekt. Organ je imenovano (tako kot vse vlagatelje javnega poziva) z dopisom 39- 1/2017-04/643 z dne 13. 7. 2017 pozval, da se natančno opredeli glede poslovne skrivnosti in v zvezi s tem posreduje dokazila (pisni sklep) oziroma, da konkretno obrazloži, kakšna škoda bi ji z razkritjem zahtevanih informacij nastala. Organ je ugotovil, da se imenovana v dopisu 19. 7. 2017 ni opredelila glede stranske udeležbe, prav tako ni uveljavljala obstoja poslovne skrivnosti za njen projekt. Ker imenovana kljub možnosti za zavarovanje svojih poslovnih skrivnosti prijavnega projekta ni niti poskušala zavarovati, je organ odločil, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem delu ni podana. Organ se je glede argumentov za takšno odločitev skliceval na obrazložitev v presoji dopustnosti razkritja, kot jih je podal pri projektih prijaviteljev DEM d.o.o. in SENG d.o.o., in HELVER d.o.o., v katerih je navedel:
-    DEM d.o.o.: dokazno breme določitve podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju je na strani ponudnika (družbe kot prijavitelja na javni poziv). Ponudnik kot zainteresirani mora z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ker je namen varovanja poslovne skrivnosti varstvo konkurenčne prednosti, bi moral ponudnik izkazati, kako bi bilo z razkritjem zahtevanih podatkov poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. Organ je ugotovil, da družba DEM d.o.o. ni izpolnila dokaznega bremena in ni z ničimer utemeljila, zakaj bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo njeni konkurenčni prednosti. Družba DEM d.o.o. je namreč zelo pavšalno le navedla, da bi nekatere podatke (pri tem jih ni niti konkretizirala) iz Dokumentov identifikacije investicijskega projekta (DIIP) konkurenca lahko uporabila za pridobitev konkurenčne prednosti na trgu električne energije in na področju investicij, ni pa konkretno izkazala nastanka občutne škode, ki bi ji nastala z razkritjem zahtevanih podatkov. Organ je zaključil, da je navedba, da bi razkrite podatke »konkurenca lahko uporabila za pridobitev konkurenčne prednosti« tudi po praksi upravnega sodišča (sodbi št. U 1976/2008-26 z dne 11. 2. 2010 in IU 1132/2015-26 z dne 27. 1. 2016) preveč pavšalna in brez konkretnih argumentov. Glede na navedeno ponudbe/projekti družbe DEM d.o.o. ne predstavljajo poslovne skrivnosti in izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ zahtevi prosilca v tem delu ugodil. Glede na to, da Opis projekta, enopolna shema, pregledna situacija, DIIP, ureditvena situacija predstavljajo avtorsko delo, se prosilcu omogoči le vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Tako se zahtevi prosilca delno ugodi, kot izhaja iz 34), 35) in 36) točke 1. izreka te odločbe 
-    SENG d.o.o. je poleg priglasitve stranske udeležbe uveljavljal poslovno skrivnost za tri vloge, ki jih je oddal v postopku javnega poziva in se vodijo pod številko zadeve 317-43/2017/331 (mHE Kneža), 317-42/2017/331 (mHE Knežke Ravne 1) in 317-48/2017/331, (mHE Ajba 1). Družba je z dvema projektoma v postopku javnega poziva uspela, z enim pa ne. Po pregledu vseh treh projektov je organ ugotovil, da družba SENG d.o.o. ponudbe oziroma projektov ni označila z oznako o varovanju poslovnih skrivnosti, s čimer subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Prav tako je organ ugotovil, da družba SENG d.o.o. samo določene podatke iz vseh treh projektov utemeljuje za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, in sicer je v dopisu 18. 7. 2017 zgolj pavšalno opredelila, da se kot poslovna skrivnost šteje investicijska dokumentacija (mHE Kneža-Noveliran investicijski program; mHE Knežke Ravne 1 - DIIP; mHE Ajba 1-Investicijski program; Izračuni ponujenih cen - za vse tri projekte; vsi podatki v prijavnih obrazcih v poglavju Opredelitev nespremenljivega dela ponujene cene proizvedene elektrike v proizvodni napravi - za vse tri projekta). Družba je v dopisu tudi opozorila na osebne podatke. Kot že navedeno, je organ tudi v tem delu poudaril, da je dokazno breme določitve podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju na strani ponudnika (družbe kot prijavitelja na javni poziv). Ponudnik kot zainteresirani mora z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ker je namen varovanja poslovne skrivnosti varstvo konkurenčne prednosti, bi moral ponudnik izkazati, kako bi bilo z razkritjem zahtevanih podatkov poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. Organ je ugotovil, da družba SENG d.o.o. ni izpolnila dokaznega bremena, saj ni z ničimer utemeljila, zakaj bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo njeni konkurenčni prednosti. Glede na navedeno je organ odločil, da ponudbe/projekti družbe SENG d.o.o. ne predstavljajo poslovne skrivnosti in izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDDZ, zato je zahtevi prosilca vtem delu ugodil. Glede na to, da izračun višine podpore, Noveliran investicijski program, Investicijski program in DIIP predstavljajo avtorsko delo, se prosilcu omogoči le vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Glede vse ostale dokumentacije pa se prosilcu omogoči vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano) in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano). Tako se zahtevi prosilca delno ugodi, kot izhaja iz 37), 38) in 39) točke 1. izreka te odločbe
HELVER d.o.o. se je v postopek javnega poziva priglasila z dvema projektoma/prijavama, ki sta se vodila pod številko zadeve 317-40/2017/331 in številko zadeve 317-97/2017/331. V zadevi, vodeni pod številko 317-97/2017/331, se je vloga zavrgla iz razloga, ker je družba HELVER d.o.o. kot prijavitelj na javni poziv podala za isti projekt dve prijavi. Organ je ugotovil, da je druga prijava bila uspešna v postopku javnega poziva, vendar pa družba projekta ni označila z oznako poslovne skrivnosti. V dopisu 1. 8. 2017 je družba sicer priglasila stransko udeležbo, vendar pa je zgolj pavšalno navedla, da so finančni podatki v vlogi na poziv (viri financiranja in višina investicijskih vlaganj v projekt) njihova poslovna skrivnost in da mogoče škode, ki bi z razkritjem teh podatkov nastala, ni mogoče konkretizirati niti oceniti, bi pa vplivala na konkurenčnost njihovega položaja na tržišču. Organ je po pregledu obeh prijav in navedb prijavitelja ugotovil, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Prav tako je organ ugotovil, da družba le pavšalno, samo za finančne podatke iz celotne dokumentacije, utemeljuje poslovno skrivnost (objektivni kriterij). Dokazno breme določitve podatkov za poslovno skrivnost je po objektivnem kriteriju na strani ponudnika (družbe kot prijavitelja na javni poziv). Kot je organ že razložil pri projektih prijaviteljev DEM d.o.o. in SENG d.o.o., mora vsak ponudnik/prijavitelj z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ker je namen varovanja poslovne skrivnosti varstvo konkurenčne prednosti, bi moral ponudnik izkazati, kako bi bilo z razkritjem zahtevanih podatkov poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. Organ je ugotovil, da družba HELVER d.o.o. ni izpolnila dokaznega bremena in ni z ničimer konkretno utemeljila, zakaj bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo njeni konkurenčni prednosti. Glede na navedeno je organ odločil, da ponudba/projekt družbe HELVER d.o.o. ne predstavlja poslovne skrivnosti in izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevi prosilca v tem delu ugodil. Glede na to, da dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), kopija katastrskega načrta, geodetski načrt, krivulja trajanja pretokov, izračun ponujene cene elektrike predstavljajo avtorsko delo, se prosilcu omogoči le vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Glede vse ostale dokumentacije pa se prosilcu omogoči vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano) in posredovanje fotokopij s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano). Tako se zahtevi prosilca delno ugodi, kot izhaja iz 40) in 41) točke 1. izreka te odločbe. 

Glede na vse navedeno je organ odločil, da ponudba/projekt …….ne predstavlja poslovne skrivnosti in izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevi prosilca v tem delu ugodil. Glede na to, da Opis projekta in osnovne tehnične značilnosti, Projekt za gradbeno dovoljenje s prilogami (kopije, katastrskih načrtov, kopije projektne dokumentacije, sheme ipd.) ter ekspertno mnenje predstavljajo avtorsko delo, se prosilcu omogoči le vpogled ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Glede vse ostale dokumentacije (Prijavni obrazec, Izjava investitorja ter Gradbeno dovoljenje in Lokacijska informacija, Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD), Soglasje za priključitev št. 609230 z dne 17. 7. 2013) pa se prosilcu omogoči vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano) in posredovanje fotokopij, prav tako s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (kjer je to izkazano). V zvezi s tem je organ dodatno pojasnil, da sta gradbeno dovoljenje in soglasje za priključitev upravni odločbi, ki s trenutkom izdaje predstavljata uradno besedilo. Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in z dnem izdaje prav tako predstavlja uradno besedilo. Projektna gradbena dokumentacija pa je sestavni del gradbenega dovoljenja in postane skupaj z gradbenim dovoljenjem uradno besedilo, ki z dnevom izdaje skupaj s svojimi sestavnimi deli ni več avtorskopravno varovano (podobno stališče je zavzel tudi IP v odločbi št. 0920-239/2015/24 z dne 5. 9. 2016). Z dnevom izdaje prav tako nista avtorskopravno varovana soglasje za priključitev in lokacijska informacija. Navedeni dokumenti pa se seveda prekrijejo v delu, kjer vsebujejo varovane osebne podatke. Glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ navedel, da dokumentacija (Prijavni obrazec-nove proizvodne ali Prijavni obrazec-obnovljene proizvodne naprave; Izjava investitorja; Opis projekta; Investicijska dokumentacija; lokacijska informacija ipd.) vsebuje takšne osebne podatke, po katerih so posamezniki določljivi in za njihovo posredovanje prosilcu ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe, pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za t. i. varovane osebne podatke, kot so imena, priimki, elektronski naslovi in podpisi posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje oziroma na dokumentu ne nastopajo v vlogi odgovornega projektanta ali drugih subjektov, ki v skladu z Zakonom o graditvi objektov, ne predstavljajo izjeme od prostega odstopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je organ zahtevi prosilca delno ugodi, kot izhaja iz 50) točke 1. izreka te odločbe. Organ je na koncu še povzel, da je prosilec v svoji vlogi navedel, da želi, da mu organ poleg vpogleda omogoči še fotokopije, podredno pa, da lahko dokumentacijo tudi fotografira ob samem vpogledu. Organ je v tej zvezi pojasnil, da fotografiranje dokumentov ni oblika seznanitve, ki bi bila predvidena v ZDIJZ. ZDIJZ namreč v 2. odstavku 5. člena izrecno določa, da ima prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru poleg prosto dostopnih informacij javnega značaja tudi za dokumente, ki so avtorsko varovana dela, prav tako pa se določena dokumentacija oziroma podatki morajo prekriti zaradi varovanja poslovne skrivnosti ter varovanih osebnih podatkov organ takšne oblike seznanitve, kot je fotografiranje dokumentacije ob samem vpogledu, ne more dovoliti (podobno stališče je zavzel tudi IP v odločbi št. 090-62/2013/4 z dne 23. 5. 2013). Glede na vse zgoraj navedeno je organ odločil, kot izhaja iz 1) do 50). točke 1. izreka te odločbe, in sicer se prosilcu po dokončnosti te odločbe oziroma po preteku pritožbenega roka za projekte, kot izhaja iz 1. izreka te odločbe, dovoli vpogled po predhodnem dogovoru v prostorih organa. Za dokumentacijo, ki predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, pa se bodo prosilcu po vpogledu omogočile tudi fotokopije, po potrebi s prekritimi varovanimi osebnimi podatki in podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je stranska udeleženka vložila pritožbo z dne 29. 9. 2017, v kateri je navedla, da iz odločbe izhaja, da organ ni upošteval njenega odgovora z dne 19. 7. 2017, ki ga je poslala na dopis organa št. 39-1/2017-04/643, z dne 13.7.2017, »poziv stranskemu udeležencu« kot prijavitelju projekta za izgradnjo male hidroelektrarne na Javni poziv Agencije za energijo, za vstop v podporno shemo, v februarju 2017. Iz odgovora z dne 19.7.2017 na dopis organa, je bilo razvidno, da stranska udeleženka izrecno prepoveduje kakršnokoli razpolaganje z informacijami, ki izhajajo iz njene vloge, kar pa organ z izpodbijano odločbo ni upošteval. Stranska udeleženka je navedla, da vztraja pri kategorični prepovedi organu z razpolaganjem z dokumentacijo vloge na razpis, tudi zato, ker je odločba nezakonita, kar utemeljuje s sledečim: v objavljenem katalogu informacij javnega značaja Agencije za energijo, v seznamu javnih evidenc, ki jih upravlja organ, je zapisana »Evidenca prejetih vlog za projekte za vstop v podporne sheme«. Nikjer v aktih organa ni zapisano pooblastilo ali dejavnost »izdelava zbirk podatkov o prejetih vlogah za vstop v podporne sheme«, ali »zbirka podatkov o prejetih vlogah za vstop v podporne sheme«. Eno je Evidenca prejetih vlog, nekaj povsem drugega po vsebini, globini in količini podatkov, pa je Zbirka podatkov o prejetih vlogah. Poleg tega na odločbi manjka sopodpis odgovorne osebe za katalog informacij javnega značaja, direktorice, saj gre za zbirko podatkov in za dejavnost, ki ni nikjer zapisana v aktih organa. Iz predmetne odločbe je razvidno, da gre za poslovni interes proizvajalca električne energije z namenom ocenjevanja tržnih razmer na trgu električne energije iz obnovljivih virov. Stranska udeleženka je navedla, da je prepričana, da organ ni ustanovljen niti registriran za podporne dejavnosti tržnim raziskavam poslovnim subjektom, in da gre v konkretnem primeru za zlorabo instituta javnega poziva za proizvodne subvencije z namenom omogočanja privilegiranega tržnega položaja določenemu poslovnemu subjektu. Organ postavlja enega izmed proizvajalcev električne energije v privilegiran položaj v odnosu do drugih proizvajalcev električne energije v državi, kar je nezakonito in protiustavno. Stranska udeleženka je navedla, da se organ tako postavlja v funkcijo marketinške agencije za določen poslovni subjekt, kar ni zapisano v ustanovitvenem aktu organa niti ni njegova dejavnost, saj gre v konkretnem primeru za ustvarjanje in razširjanje zbirke podatkov. V bistvu gre za manipulacijo s podatki, pridobljenimi za popolnoma drug, natančno določen namen. Obrazložitev organa, da gre za posamične podatke javnega značaja, ne zdrži kritične presoje, ker de facto gre za zbirko podatkov, za kar pa veljajo drugačni zakonski predpisi kot za posamične podatke javnega značaja. Posamične podatke javnega značaja lahko vlagatelj predmetne zahteve dobi pri vsakem izdajatelju dokumenta, ki vsak zase predstavlja podatek javnega značaja. Zbirka podatkov, ki jo je nezakonito kreiral organ za določen tržni subjekt, ne more biti podatek javnega značaja. Konkretnemu poslovnemu subjektu bi organ lahko posredoval zgolj naslove vseh vlagateljev, vrsto in moč naprave, in nič več. Ostale podatke si lahko dotični poslovni subjekt pridobi sam pri izdajatelju konkretnega dokumenta, bodisi na upravni enoti, ali pri soglasodajalcih. Organ ni javni informacijski servis za zbirke poslovnih in tehničnih podatkov za ustvarjanje poslovnih privilegijev in prednosti določenim proizvajalcem električne energije. Zato stranska udeleženka predlaga, da se v celoti odpravi izpodbijana odločba organa in se ji natančno določi, katere podatke iz zbirke podatkov za konkretni namen, lahko posreduje dotičnemu poslovnemu subjektu, da se s tem ne bi ustvarjala nelojalna konkurenca in privilegiran položaj posamičnega poslovnega subjekta v odnosu do ostalih. Nadalje naj IP ustavi nenamensko razpolaganje z zbirkami podatkov s strani organa, saj se sicer omogoča zloraba institucije javnega značaja. V kolikor dejansko gre za zbirke podatkov javnega značaja, pa morajo biti javno dostopne vsem zainteresiranim poslovnim subjektom in ne samo nekaterim. Tudi Statistični urad RS ima raziskave in zbiranje podatkov predpisane z zakonom in lahko z njimi razpolaga in jih objavlja samo na zakonit način, enako dostopen vsem zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam. Enako velja za podatke, predvsem pa zbirke podatkov, s katerimi razpolaga organ. Iz navedenega nesporno sledi, da je predmetna zbirka podatkov, namenjena določenemu poslovnemu subjektu, nezakonita in v nasprotju s poslanstvom in registrirano dejavnostjo organa.

Organ je pritožbo stranske udeleženke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 9. 10. 2017, št. 39-1/2017-38/634, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem se je organ opredelil do pritožbenih navedb in pojasnil, da je bila stranska udeleženka z dopisom št. 39-1/2017-32/634 z dne 13. 7. 2017 seznanjena z zahtevo prosilca, ter da se zadeva rešuje in v zvezi z njo postopa v skladu z določili ZDIJZ in ZUP. Z navedenim dopisom je bila tudi pozvana, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec ter da se natančno opredeli, ali določeni podatki zanjo predstavljajo poslovno skrivnost in organu v zvezi s tem posreduje dokazila. Organ je navedel, da je pritožnica na navedeni dopis organa dne 19. 7. 2017 sicer odgovorila, vendar pa v odgovoru ni priglasila stranske udeležbe, prav tako tudi ni uveljavljala obstoja poslovne skrivnosti za projekt, s katerim se je prijavila na javni poziv agencije za izbor investitorjev za proizvodne naprave na obnovljive vire energije za vstop v podporno shemo. Ker stranska udeleženka, po navedbah organa, kljub možnosti za zavarovanje svojih poslovnih skrivnosti prijavnega projekta ni niti poskušala zavarovati, je organ zavzel stališče, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDDZ v tem delu ni podana (podobno stališče je zavzel tudi IP v odločbi št. 090- 183/2016 z dne 22. 11. 2016). Ob tem je organ še pojasnil, da zgolj pavšalna navedba pritožnice oz. stranske udeleženke (pripomba IP), da »prepoveduje kakršnokoli razpolaganje z informacijami, ki izhajajo iz njene vloge« ne zadošča, še posebej zato, ker je imenovana sodelovala v javnem pozivu s svojim projektom kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki lahko na podlagi področnega predpisa opravlja registrirano dejavnost proizvodnje električne energije (katere osebni podatki so javno objavljeni v AJPES) in ne kot fizična oseba, ki bo proizvajala električno energijo na podlagi 379. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15). Ne glede na to, da stranska udeleženka svojega projekta ni opredelila za poslovno skrivnost, pa je organ sam po uradni dolžnosti ugotovil, da se dokumentacija iz njenega prijavljenega projekta prekrije v delu varovanih osebnih podatkov, v delu, kjer dokumentacija predstavlja avtorsko delo, pa se omogoči le vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Stranska udeleženka je nadalje navedla, da organ nima pravne podlage za izdelavo zbirk podatkov o prejetih vlogah za vstop v podporno shemo ali zbirko podatkov o prejetih vlogah za vstop v podporne sheme ter da organ ni ustanovljen niti registriran za podporne dejavnosti tržnim raziskavam ter da gre v konkretnem primeru za nezakonito ustvarjanje in razširjanje zbirke podatkov. Ob tem je stranska udeleženka navedla, da organ postavlja enega izmed proizvajalcev električne energije v privilegiran položaj v odnosu do drugih proizvajalcev električne energije v državi, kar je po mnenju stranske udeleženke nezakonito in protiustavno, ter da bi lahko posredovala zgolj naslove vseh vlagateljev, vrsto in moč naprave in nič več. V zvezi s tem je organ poudaril, da v konkretnem primeru ni ustvarjal nobene nove evidence niti razširjal obstoječe, temveč je iz nabora vseh na javni poziv prijavljenih projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo izbral tiste, ki jih je prosilec v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahteval, tj. projekte ponudnikov/vlagateljev za obnovljive vire energije - male hidroelektrarne (v nadaljevanju MHE). Po ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja tisti dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, kar projekt, ki se nanaša na MHE in ki ga je posamezni vlagatelj predložil v postopku javnega poziva, zagotovo je. Ob tem je organ še navedel, da v okviru izbora projektov za vstop v podporno shemo vodi kot javno evidenco le evidenco glede prejetih vlog za projekte, urejeno po datumu prejema, izbrani tehnologiji in viru ter o predvideni električni moči proizvodnih naprav in predvidenem zaključku projektov. Prav tako organ po opravljenem izbirnem postopku javno objavi podatke o izbranih projektih z navedbo investitorja izbrane tehnologije, moči proizvodne naprave in referenčne cene električne energije. Ti podatki so javni podatki po zakonu in z objavo na spletni strani organa https://www.agen-rs.si/poziv2016 dostopni vsem zainteresiranim. Za vse ostale podatke pa je organ v okviru postavljenega zahtevka prosilca pozval vlagatelje projektov za MHE, da priglasijo stransko udeležbo ter da se izrečejo glede obstoja morebitnih izjem po ZDIJZ. Ne glede na to, ali so bile strani stranskih udeležencev izkazane izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja, pa je organ po uradni dolžnosti za vsak posamezni prijavljeni projekt posebej presojal, ali gre za varovane osebne podatke in avtorsko delo. Glede pritožbene navedbe, da na izpodbijani odločbi manjka sopodpis odgovorne osebe direktorice, je organ dodal, da je direktorica pooblastila več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, ki neposredno vodijo postopek in o njem tudi odločajo, zaradi česar na odločbi zadostuje podpis uradne osebe, ki je postopek vodila (dokaz: pooblastilo št. 932-1/2017-43/548, z dne 4.7.2017).

Obrazložitev k sklepu: 

IP ugotavlja, da je zoper odločbo organa vložila pritožbo samo stranska udeleženka, ki pa izpodbija odločbo v celoti, za kar pa nima pravne podlage. Stranska udeleženka namreč s svojo pritožbo ne more poseči v dele odločbe, ki se ne nanašajo nanjo in na njene pravice ne vplivajo. Povedano drugače, stranska udeleženka s svojo udeležbo ne more presegati obsega varstva svojega pravnega interesa oziroma ne more uveljavljati pravice stranke izven navedenega okvira. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je v postopku sodelovalo več strank z interesom in jim je bila izpodbijana odločba tudi vročena, kar pomeni, da bi lahko sami varovali svoje pravice, pa tega niso storili, nikakor pa tega ne more za njih uveljavljati stranska udeleženka. Glede na navedeno IP ugotavlja, da se pritožba stranske udeleženke lahko nanaša le na tiste dele izpodbijane odločbe, ki pomenijo poseg v njen pravno varovan položaj, torej glede informacij, navedenih pod št. 50 v prvi točki izreka odločbe organa, v preostalem delu pa pritožba ni dovoljena, zato jo je treba v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP zavreči. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Obrazložitev k odločbi: 

Pritožba ni utemeljena. 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo stranska udeleženka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet presoje pritožbenega postopka so informacije navedene v št. 50 v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, za katere IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je podrobno pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja, ali informacije, navedene v št. 50 v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, v obliki delnega dostopa, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kot je odločil organ, ali pa gre za izjemo od prostega dostopa, kar zatrjuje stranska udeleženka. 

IP ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki jih je organ pridobil v okviru »Javnega poziva k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo z dne 15. 12. 2016 št. 314-3/2016-04/332«, v katerem so med drugim opredeljeni predmet, pogoji javnega poziva, višina predvidenih letnih sredstev, itd. Za navedeni postopek pa je ključna 11. točka v petem delu poziva, ki določa: »Vsi podatki iz prijav, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki se po veljavnem zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smatrajo kot poslovna skrivnost, osebni podatki in druge izjeme in jih kot takšne prijavitelj v vlogi posebej in jasno označi ter obrazloži. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezni podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno vlogo in na podatke, ki jih agencija javno objavi na podlagi 373. člena EZ-1. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v prijavi, bo agencija domnevala, da prijava po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkriti oziroma dostopni javnosti.« Glede na navedeno so bili vsi morebitni vlagatelji projektov seznanjeni, da se od njih pričakuje aktivno ravnanje z vidika varstva poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se namreč za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), s čimer mora seznaniti tudi organ, šele nato lahko sledi dolžnost organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Samo poslovni subjekt namreč ve, kateri podatki bi z razkritjem vplivali na njegov konkurenčni položaj in tega namesto njega ne more določiti organ. Kot je v obravnavanem primeru ugotovil organ, z vpogledom v zahtevano dokumentacijo pa tudi IP, stranska udeleženka ob vložitvi prijave projekta ni predložila sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, čeprav je imela to možnost in je bila nanjo tudi izrecno opozorjena. Prav tako stranska udeleženka sklepa o varovanju poslovne skrivnosti ni predložila naknadno, ko jo je organ pozval v postopek kot stranko z interesom. To pomeni, da je odločitev organa, da poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju iz 1. odstavka 39. člena ZGD-1 ni podana, pravilna. Takšna je tudi sodna praksa.  

IP nadalje ugotavlja, da je organ pravilno zaključil, da ni izkazan niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Dokazno breme je na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. IP se strinja z ugotovitvijo organa, da stranska udeleženka v dopisu z dne 19. 7. 2017 ni pojasnila oziroma ni izpolnila dokaznega bremena, v čem bi bila z razkritjem zahtevanih informacij ogrožena njena konkurenčna prednost oziroma ni izkazala občutne škode, ki bi ji nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Tega pa ni pojasnila oziroma ni izkazala niti v pritožbi. Stranska udeleženka je navedla le, da prepoveduje kakršnokoli razpolaganje z informacijami, kar pa ni mogoče obravnavati kot izpolnitev pogoja po drugem odstavku 39. čelna ZGD-1. Tudi po stališču sodišča so navedbe kot npr. da bi razkritje »vplivalo na konkurenčni položaj«… »poslabšalo položaj v razmerju do ostalih poslov«, preveč pavšalne, brez konkretnih argumentov, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, pravilna in na zakonu utemeljena. 

IP je v celoti sledil tudi odločitvi organa, da je za zahtevane informacije, navedene v št. 50 v prvi točki izreka izpodbijane odločbe (navedene zgoraj) podana izjema varstva osebnih podatkov, in sicer glede imen in priimkov, elektronskih naslovov in podpisov posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje oziroma na dokumentu ne nastopajo v vlogi odgovornega projektanta. Med varovan osebne podatke pa ne sodijo tisti podatki v prijavi o stranski udeleženki kot nosilki dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prosto dostopni v Poslovnem registru, ki ga vodi AJPES, v katerega se nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji vpišejo na podlagi obvestila upravne enote o izdanem dovoljenju (4. odst. 7. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).

IP nadalje ugotavlja, da je organ prav tako pravilno odločil, da gre v določenih delih za informacije, ki predstavljajo avtorsko delo, zato je mogoč zgolj vpogled. IP se v tem delu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na obrazložitev iz izpodbijane odločbe. 

IP se v nadaljevanju opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb, ki so bile zlasti usmerjene v samo delo organa, zakaj je oziroma ni ustanovljen, kaj lahko organ objavi in kdo je pristojen podpisati odločbo v postopku odločanja na podlagi ZDIJZ.

Glede zatrjevanja stranske udeleženke, da bi morala izpodbijano odločbo podpisati tudi direktorica organa, IP pojasnjuje, da skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo podpisala uradna oseba, ki je s pooblastilom direktorice organa pooblaščena za odločanje v postopku dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da je odločbo izdala oseba, ki je bila pooblaščena za odločanje, in je torej pritožbena navedba neutemeljena. 

Stranska udeleženka je v pritožbi izhajala predvsem iz predpostavke, da lahko organ objavi zgolj informacije, ki mu jih nalaga zakon. V tej zvezi IP poudarja, da so organi zavezanci po ZDIJZ, torej tudi organ, zavezani v svojem celotnem delovanju, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Povedano drugače, celotna dokumentacija, s katero organ razpolaga, izpolnjuje pogoje za informacije javnega značaja, organ pa lahko zavrne prost dostop le glede tistih informacij, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, opredeljene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri tem pa sama presoja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja nikoli ne sme in ne more biti vezana na konkretnega prosilca, temveč se vselej ugotavlja, ali zahtevana informacija kot celota, ali pa v obliki delnega dostopa, predstavlja informacijo javnega značaja za vse oziroma za kogar koli. V tem je namreč bistvo dostopa do informacij javnega značaja, da lahko te konkretne informacije, če tako oceni organ, dobi prav vsak, ne da bi moral izkazovati kar koli, še najmanj pa pravni interes. Če bi torej katera druga oseba (fizična ali pravna), ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do teh istih dokumentov, bi moral organ dostop dovoliti (oz. delno zavrniti) pod enakimi pogoji, kot prosilcu v konkretnem primeru. 

Glede na vse navedeno IP ne more slediti pritožbenim navedbam, da je organ ravnal nezakonito in protiustavno. 

IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo stranske udeleženke kot neutemeljeno zavrnil in glede informacij, navedenih v št. 50 v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, potrdil odločitev organa. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka