prosilec - RTV Slovenija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v zvezi s prenovo določene oddaje. Organ je zavrnil zahtevo prosilca zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema ni podana, zahtevani dokumenti pa vsebujejo nekatere varovane osebne podatke. Zato je pritožbi prosilca delno ugodil in mu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-223/2017/7
Datum: 7. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 10. 2017 zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-021/2017/2 z dne 4. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 9. 10. 2017 se delno ugodi in se odločba RTV št. 0901-021/2017/2 z dne 4. 10. 2017, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati naslednje dokumente:
- dopis »Prenova oddaje« z dne 28. 6. 2017, in sicer prvi in drugi odstavek besedila na 1. strani dopisa in 2. stran dopisa ter elektronsko sporočilo z dne 28. 6. 2017 ob 11:28 uri, s katerim je bil predmetni dopis posredovan naslovnikom;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 6:28 PM, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 3:48 PM, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 7:47 PM, zadeva: Odg: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj ter
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 18:27 uri, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj, pri čemer je organ dolžan prekriti elektronske naslove javnih uslužbencev.

2.    V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 13. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za kopijo dokumenta, ki ga je dne 28. 6. 2017 glede prenove oddaje Obzorja duha izdal urednik verskega programa … ter kopije preostalih dokumentov in pisanj v tej zvezi, od 26. 6. 2017 do vložitve te zahteve. Istega dne je prosilec dopolnil svojo vlogo ter zaprosil organ, da mu zahtevane dokumente posreduje na njegov elektronski naslov.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 0901-021/2017/2 z dne 4. 10. 2017, s katero je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. Svojo odločitev je organ oprl na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa

Dne 9. 10. 2017 je prosilec zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri povzema 39. člen Ustave RS ter nasprotuje navedbi organa, da bi se, v kolikor bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, javnost lahko vmešavala v izvedbo programa. Prosilec meni, da ima javnost kot financer RTV Slovenije vedno pravico biti seznanjena z delovanjem in načrti RTV Slovenije. Prosilec meni, da so razlogi za zavrnitev dostopa v izpodbijani odločbi v nasprotju z ustanovitvenim aktom RTV Slovenije, ki deluje v interesu javnosti ter da z odrekanjem dostopa do informacij javnega značaja odreka javnosti nadzor nad delovanjem RTV Slovenije. Poleg navedenega prosilec organu še očita opustitev izvedbe škodnega testa. Pritožbo zaključi s pozivom IP, da odpravi zavrnitveni odločbi ter mu zahtevane informacije posreduje v elektronski obliki.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, poslal IP. Slednjo je IP prejel dne 11. 10. 2017.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da nadzorni organ odpravi odločbi organa ter mu posreduje zahtevane informacije, IP pojasnjuje, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka zgolj odločba organa, št. 0901-021/2017/2 z dne 4. 10. 2017, in ne tudi odločba, št. 0901-021/2017/1 z dne 19. 7. 2017. O pritožbi zoper slednjo je namreč IP že odločil z odločbo, št. 090-180/2017 z dne 6. 9. 2017, s katero je zadevo v ponovno odločanje vrnil organu prve stopnje. Organ je v ponovljenem postopku izdal izpodbijano odločbo, št. 0901-021/2017/2 z dne 4. 10. 2017. Pritožba zoper to odločbo pa je predmet tega postopka.

Prosilec je v svoji zahtevi izrecno navedel, da zahteva kopijo dokumenta, ki ga je dne 28. 6. 2017 glede prenove oddaje Obzorja duha izdal urednik verskega programa … ter kopije preostalih dokumentov in pisanj v tej zvezi, od dne 26. 6. 2017 do vložitve te zahteve. Navedeno nedvomno pomeni, da so predmet zahteve zgolj informacije, ki se nanašajo na prenovo oddaje Obzorja duha in ne tudi informacije, ki se nanašajo na prenovo verske oddaje Duhovni utrip. IP je namreč pri odločanju v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, zato se je opredeljeval zgolj do dokumentov, ki po vsebini ustrezajo prosilčevi zahtevi.

V nadaljevanju IP ugotavlja, da so predmet presoje v tem pritožbenem postopku naslednje informacije:
- dopis »Prenova oddaje« z dne 28. 6. 2017, in sicer prvi in drugi odstavek besedila na 1. strani dopisa in 2. stran dopisa (v preostalem delu pa se vsebina predmetnega dopisa ne nanaša na oddajo Obzorja duha, zato ni bila predmet presoje IP v tem postopku) ter elektronsko sporočilo z dne 28. 6. 2017 ob 11:28 uri, s katerim je bil omenjeni dopis poslan naslovnikom;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 6:28 PM, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 3:48 PM, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj;
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 7:47 PM, zadeva: Odg: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj ter
- elektronsko sporočilo poslano dne 28. 6. 2017 ob 18:27 uri, zadeva: RE: prenova oddaje/sestanek Uredništva verskih oddaj;

Vsa ostala elektronska sporočila, tj. elektronska sporočila z dne 29. 6. 2017 ob 12:59 PM, z dne 29. 6. 2017 ob 13:31 uri, z dne 29. 6. 2017 ob 2:39 PM, z dne 29. 6. 2017 ob 2:52 PM, z dne 29. 6. 2017 ob 3:03 PM, z dne 29. 6. 2017 ob 3:35 PM, z dne 29. 6. 2017 ob 4:03 PM, z dne 30. 6. 2017 ob 8:15 AM, z dne 30. 6. 2017 ob 11:15 uri, z dne 2.7. 2017 ob 5:43 PM, z dne 3. 7. 2017 ob 11:15 AM, z dne 3. 7. 2017 ob 9:36 AM, z dne 3. 7. 2017 ob 11:30 AM, z dne 3. 7. 2017 ob 11:17 se nanašajo na oddajo Duhovni utrip, in sicer na razpored dela ob prenovi te oddaje. Slednja niso predmet prosilčeve zahteve in posledično tudi ne predmet tega pritožbenega postopka, zato se IP do njih ni opredeljeval.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z njimi razpolaga, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi kriteriji za informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

Kot že zgoraj navedeno, je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevnih informacij zaradi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. izjeme notranjega delovanja organa. Organ navaja, da gre za dokumente, ki razkrivajo predloge za vsebino načrtovanih oddaj, predloge za tematske prispevke ter ideje za prenovo obstoječe programske vsebine. Nadalje organ navaja, da dokumenti razkrivajo osebna razmišljanja sodelavcev uredništva, njihove pomisleke, predloge, ocene. Elektronska sporočila vsebujejo tudi predloge za načrtovanje snemanj, imena predvidenih oseb za snemanja, termine dela, načrt priprave oddaj. 

Organ na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do podatka iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Zato morajo pri o obravnavani izjemi dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

IP ugotavlja, da je glede presojanih dokumentov v konkretnem primeru prvi pogoj izpolnjen. Gre za dokumente v zvezi s prenovo oddaje Obzorja duha, v katerih so izražena stališča in mnenja zaposlenih, ki so bila ustvarjena zgolj za notranjo rabo organa. Gre za dokumente, iz katerega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Glede obravnavanih dokumentov je torej nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Za utemeljitev drugega pogoja izjeme notranjega delovanja pa mora organ onkraj dvoma izkazati nastanek motenj v delovanju, če bi do razkritja dokumenta prišlo. Dokazno breme je v skladu s sodno prakso na organu, ki obstoj motenj zatrjuje. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi se z razkritjem teh dokumentov razkrili predlogi za vsebino načrtovanih oddaj, predlogi za tematske prispevke ter ideje ta prenovo obstoječe programske vsebine. Nadalje organ navaja, da dokumenti razkrivajo osebna razmišljanja sodelavcev uredništva, njihove pomisleke, predloge, ocene. Elektronska sporočila vsebujejo tudi predloge za načrtovanje snemanj, imena predvidenih oseb za snemanja, termine dela, načrt priprave oddaj. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da gre za zelo splošne informacije v zvezi z vsebino oddaje in da ne gre za takšne vrste informacij, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Iz navedenega razloga je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je ob preizkusu po uradni dolžnosti glede drugih izjem po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ugotovil, da dokumenti vsebujejo tako varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, kot tudi osebne podatke, ki jih je, skladno z ZDIJZ, dopustno razkriti.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Za obdelavo osebnih podatkov mora v skladu z 8. členom ZVOP-1 obstajati ustrezna pravna podlaga, ki temelji bodisi na zakonu, bodisi v osebni privolitvi posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

Glede osebnih podatkov javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, IP pojasnjuje, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. 

Varovane osebne podatke pa predstavljajo elektronski naslovi javnih uslužbencev, zato jih je organ ob posredovanju dokumentacije dolžan prekriti. O tem vprašanju je IP že večkrat odločal, npr. v pravnomočni odločbi 090-59/2009 z dne 13. 7. 2009, 090-179/2010/4 z dne 1. 12. 2010 ter 090-217/2015 z dne 9. 9. 2015 in zavzel stališče, da službeni elektronski naslovi javnih uslužbencev praviloma niso prosto dostopna informacija javnega značaja. Gre namreč za osebne podatke, ki niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, če ne gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo oz. prosilci. 

 
IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka