Območno Obrtno podjetniška zbornica Maribor - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

Prosilka je na FURS naslovila zahtevo za dostop do informacij glede nadomestila, ki ga je prejel posameznik v zvezi z delom v tujini. Zanimala jo je višina in datum prejetega denarnega nakazila. Zahtevane informacije skladno s 5. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za podatke davčne tajnosti. Davčni organ mora namreč kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V posledici povedanega je IP pritožbo zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-222/2017/2
Datum: 16. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, ki jo zastopa njen predsednik _________, Titova cesta 63, 2000 Maribor (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 090-52/2017-6 z dne 28. 9. 2017, Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 
O D L O Č B O:

 
1.     Pritožba prosilke z dne 4. 10. 2017 zoper odločbo Finančne uprave RS, št. 090-52/2017-6 z dne 28. 9. 2017 se zavrne.

 
2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 
O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 31. 8. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala dokumente, iz katerih so razvidni podatki glede višine in datuma nakazila nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi z delom v tujini s strani avstrijskega Sklada za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (v nadaljevanju BUAK) konkretnemu delavcu. Prosilka je priložila anonimiziran sklep Finančne uprave Republike Slovenije, iz katerega je moč razbrati, da je bil konkretnemu delavcu nakazan znesek tujega izplačevalca dohodka, in sicer BUAK. Prosilko je nadalje zanimalo, kateri so še ostali delavci, ki so prejeli nakazilo s strani BUAK.

Organ je, s sklicevanjem na 5. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, z odločbo št. 090-52/2017-6, z dne 28. 9. 2017, zavrnil zahtevo prosilke. Organ je v odločbi pojasnil, da so informacije, ki jih prosilka zahteva, skladno s 4. členom ZDIJZ, informacije javnega značaja. Skladno z določbo 4. člena ZDIJZ zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Nadalje pa organ navaja, da, skladno s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ, obstajajo tudi izjeme od prostega dostopa informacij javnega značaja. Ena od takšnih izjem so tudi podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. V povezavi s tem pojasnjuje, da podatki, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ v skladu s 15. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDavP-2), predstavljajo davčno tajnost. V posledici tega je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki jih ni dopustno razkriti na podlagi 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 4. 10. 2017 je prosilka pri organu vložila pritožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločbo.  

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbenega postopka je zato presoja, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne, ali morda zapadejo pod izjeme, ki skladno s 6. členom ZDIJZ informacije javnega značaja izvzemajo iz načela prostega dostopa. 

Organ je v konkretnem primeru dostop do zahtevanih informacij zavrnil opirajoč se na izjemo po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. V skladu s povedanim je za presojo v konkretnem primeru najprej potrebno ugotoviti, ali bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilka, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. 

ZDavP-2 v 8. členu določa načelo tajnosti podatkov, kar pomeni, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Nadalje, 1. odstavek 15. člena ZDavP-2 določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Skladno s 1. odstavkom 15. člena ZDavP-2 so pogoji za obstoj davčne tajnosti sledeči:

1.    s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Finančna uprava Republike Slovenije),
2.    gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v predmetnem primeru je to delavec, ki je rezident Republike Slovenije),
3.    gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru informacije v zvezi z nadomestilom iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi z delom v tujini, ki ga je nakazal tuji izplačevalec).

Prosilka v konkretnem primeru zahteva informacije glede nakazila, ki ga je delavcu nakazal avstrijski BAUK kot nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi z delom v tujini. Prosilko predvsem zanimata višina in datum nakazila, ki ga je konkretni delavec oziroma davčni zavezanec prejel. Prejeto nakazilo je dohodek, ki je, skladno z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDoh-2), relevanten za izračun davčne osnove in dohodnine. Namreč, skladno s 109. členom ZDoh-2 je letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. 

S strani prosilke zahtevani podatki o nakazilih delavcu ustrezajo vsem trem zgoraj naštetim pogojem za obstoj davčne tajnosti, ki jih določa 1. odstavek 15. člena ZDavP-2. Gre namreč za informacije, ki so vsebovane v dokumentih, katere organ hrani v spisih o davčnih postopkih, pridobljenih od davčnih zavezancev ali organov po uradni dolžnosti zaradi ugotavljanja višine davčne obveznosti. Nadalje, zahtevane informacije se nanašajo na konkretnega delavca, ki je skladno z ZDoh-2 rezident Republike Slovenije in s tem zavezan k plačilu dohodnine. Hkrati gre v konkretni zahtevi dostopa do informacij za dokumente, ki jih je organ pridobil z namenom izračuna višine davčne obveznosti delavca, kar pomeni, da je zadoščeno tudi tretjemu izmed zgoraj navedenih pogojev za obstoj davčne tajnosti. Skladno s povedanim so v predmetni zadevi glede zahtevanih informacij javnega značaja izpolnjeni vsi trije pogoji, v posledici tega je podana izjema po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Torej, zahtevane informacije glede nakazila delavcu s strani BAUK so izvzete iz prostega dostopa informacij javnega značaja. 

IP na tem mestu še pojasnjuje, da je namen načela tajnosti davčnih podatkov v tem, da ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali bi se o njem lahko sklepalo. Prosilkina zahteva za dostop po ZDIJZ do informacij glede datuma in višine zneska, ki ga je delavec pridobil iz sklada BAUK, ni v skladu s takšnim namenom načela tajnosti davčnih podatkov. 

IP je nadalje ugotovil, da v konkretnem primeru institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ, ne pride v poštev. Prosilka namreč v pritožbi zahteva informacije glede višine in datuma nakazila s strani BAUK točno določenemu posamezniku, delavcu. Skladno s pogoji, ki jih določa 1. odstavek 15. člena ZDavP-2, so prav te informacije tiste, ki predstavljajo davčno tajnost in niso prosto dostopne javnosti. Delni dostop na način, da bi prekrili varovane informacije in prosilcu omogočili dostop do preostalega dela zahtevanega dokumenta, tako ni mogoč. 

Glede na zgoraj navedeno IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanimi informacijami podana izjema po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, delni dostop do dokumentov pa ni mogoč. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka