prosilec - Mestna Občina Maribor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval fotokopije projektne dokumentacije. Organ mu je odobril vpogled, zavrnil pa seznanitev v obliki fotokopij, ker zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vseh pet predpostavk, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP. Pritožbo prosilca je zato v tem delu zavrnil. Ker je prosilec od organa zahteval projektno dokumentacijo, del katere je tudi arboristično mnenje, ki ga je že prejel, je IP izpodbijano odločbo v tem delu odpravil po nadzorstveni pravici
 

ODLOČBA:

Številka: 090-220/2017/9
Datum: 21. 12. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena, 2. točke prvega odstavka 274. člena in 4. točke 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 2. 10. 2017, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Mestna uprava, Ulica heroja Staneta 1, 2102 Maribor (v nadaljnjem besedilu organ), št. 09002-44/2017 z dne 15. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločbo Mestne občine Maribor, št. 09002-44/2017 z dne 15. 9. 2017, se v delu, ki se nanaša na arboristično mnenje, št. MN 2017-06-08 z dne 29. 6. 2017 (zadnjič dopolnjeno 6. 7. 2017), odpravi po nadzorstveni pravici.

2.    Pritožbo prosilca z dne 2. 10. 2017 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 09002-44/2017 z dne 15. 9. 2017, se zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

S K L E P:

1.    Zahtevo z dne 11. 8. 2017 se v delu, ki se nanaša na arboristično mnenje, št. MN 2017-06-08 z dne 29. 6. 2017 (zadnjič dopolnjeno 6. 7. 2017), zavrže.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 11. 8. 2017 od organa želel pridobiti projektno dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcije vozišča, parkirišč in hodnika za pešce, z zamenjavo zgornjega ustroja, izvedbo obnove obstoječe in dograditve nove gospodarske javne infrastrukture ter ponovno zasaditev drevoreda na Cesti zmage, odsek od Metelkove ulice do Ulice Pariške komune – 600m. Dokumentacijo je želel pridobiti v obliki fotokopij.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 09002-44/2017 z dne 15. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), in prosilcu zahtevek za posredovanje projektne dokumentacije v obliki fotokopij zavrnil, omogočil pa je vpogled. Po mnenju organa navedena projektna dokumentacija namreč predstavlja avtorsko varovano delo v smislu 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljnjem besedilu ZASP). Kadar avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, brez neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Organ je v postopek pozval tudi stranskega udeleženca, družbo Lineal d.o.o., ki je izdelala zahtevano dokumentacijo. Stranski udeleženec je na poziv odgovoril in navedel, da je projektna dokumentacija zavarovana kot avtorsko delo skladno z ZASP, zaradi česar je dovolil samo vpogled v projektno dokumentacijo PZI Ureditev Ceste zmage, št. projekta 1379. Organ je še navedel, da avtor ni prenesel pravice reproduciranja na organ. Zaradi česar velja omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po katerem se lahko prosilec z informacijo seznani samo z vpogledom. Navedeno dokumentacijo pa tudi ni možno šteti za nezavarovano stvaritev v smislu druge točke prvega odstavka 9. člena ZASP. 

Prosilec je 2. 10. 2017 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo in navedel, da se ne strinja, da gre za avtorsko varovano delo. Po 9. točki drugega odstavka 5. člena ZASP so kot avtorska dela opredeljena arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, za kar pa zahtevane projektne dokumentacije ni možno šteti. Zahtevana dokumentacija je bila namreč izdelana le za rekonstrukcijo odseka ceste. Investitor in projektant sta ves čas poudarjala, da gre za investicijska vzdrževalna dela na podlagi 18. člena Zakona o cestah. To pomeni, da se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste. Infrastruktura se torej obnavlja na isti trasi, kot se je že nahajala z odstranitvijo dotrajane infrastrukture in položitev nove na isto mesto. Za takšen projekt ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, niti javna razgrnitev projekta. Zato se je prosilcu zastavilo vprašanje, v katerem delu projektne dokumentacije je upravni organ zaznal pet predpostavk, potrebnih za opredelitev avtorskega dela. Izpostavil je element individualnosti, ki ga je navedel tudi organ. Projektant je namreč moral, ob zatrjevani obliki investicijsko vzdrževalnih del, podatke o infrastrukturi, ki jo je potrebno zamenjati, v celoti povzeti iz že obstoječe dokumentacije in novo umestiti na isto mesto. Prosilec je opozoril še na določilo 99. člena ZASP, ki se nanaša na avtorsko delo. Glede na naravo projektne dokumentacije je moč zaključiti, da je organ njeno izdelavo naročil in jo družbi Lineal d.o.o. plačal. Tako je skladno z določilom tretjega odstavka 99. člena ZASP avtor obdržal avtorsko pravico na naročenem delu, ne pa tudi pravice do distribuiranja. Ta je po prepričanju prosilca prešla na organ, ki je tako tudi sam pristojen za odobritev fotokopiranja zahtevane dokumentacije. Glede na vse navedeno je prosilec IP predlagal, da spremeni odločbo organa in organu naloži posredovanje fotokopije zahtevane dokumentacije.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 09002-44/2017 z dne 4. 10. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je z dopisom, št. 090-220/2017/2 z dne 12. 10. 2017, na organ naslovil poziv za pojasnilo in dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi. Na navedeni poziv je IP prejel odgovor, št. 09002-44/2017 z dne 17. 10. 2017, kjer je organ navedel, da projektna dokumentacija obsega osem polnih rednikov dokumentacije in je ni možno posredovati po pošti, da organ ni sklenil pogodbe o prenosu materialnih avtorskih pravic za zahtevano dokumentacijo ter da projektna dokumentacija vsebuje okoljske podatke, in sicer arboristično oceno za Lipov drevored na Cesti zmage in projekt Ureditev Ceste zmage v Mariboru. 

IP je 13. 10. 2017 posredoval pritožbo stranskemu udeležencu, Lineal, d.o.o., iz Maribora, v odgovor. Stranski udeleženec je na poziv odgovoril in sporočil, da njegova stališča ostajajo enaka, kot jih je sporočil organu v dopisu, št. 090661 z dne 28. 8. 2017.

IP je 9. 11. 2017 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, t. i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-220/2017/8 z dne 9. 11. 2017.

Obrazložitev k odločbi:

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Zahtevana dokumentacija nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja, saj je organ prosilcu ugodil glede seznanitve z njo. V zahtevano dokumentacijo mu je omogočil vpogled. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je prosilec upravičen do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilec upravičen le do vpogleda.

Tako organ kot stranski udeleženec sta navedla, da zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo. Po 17. členu ZDIJZ ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo in organ nima pravice prosilcu odreči izbrane oblike. Edino omejitev, ki vpliva na obliko seznanitve z informacijo, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled, kadar je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Tako ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le način seznanitve z njo (npr. elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).

Skladno s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Da so navedene štiri predpostavke izpolnjene, ne oporeka niti prosilec. Vendar pa prosilec zatrjuje, da glede zahtevane projektne dokumentacije ni izpolnjen kriterij individualnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov je IP ocenil, da imajo dokumenti zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. Nedvomno je avtor projektne dokumentacije vsebino predstavil na drugačen, izviren način, poleg tega pa zahtevana dokumentacija vsebuje tehnične opise, izračune, poročila, obseg del, načrte krajinske arhitekture, gradbenih konstrukcij, ipd., ki že sami po sebi predstavljajo avtorska dela (9. točka drugega odstavka 5. člena ZASP). IP je tako ugotovil, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela po 5. členu ZASP. 

Prosilec je v pritožbi navedel, da je skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZASP avtor obdržal avtorsko pravico na naročenem delu, ne pa tudi pravice do distribuiranja, zato je ta prešla na organ, ki je tako tudi sam pristojen za odobritev fotokopiranja zahtevane dokumentacije. Materialne avtorske pravice so naštete v 22. členu ZASP, ki med pravice uporabe uvršča pravico reproduciranja (23. člen ZASP) in pravico distribuiranja primerkov avtorskega dela (24. člen ZASP). Tako je pravica distribuiranja oblika razpolaganja s primerki avtorskega dela in je ne gre enačiti s pravico reproduciranja, ki je oblika izkoriščanja avtorskega dela. Po drugem odstavku 70. člena ZASP lahko avtor s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, če ni z ZASP drugače določeno. Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval posredovanje fotokopij avtorskih del, je treba ugotoviti, ali je bila na organ prenesena pravica do reproduciranja  zahtevane dokumentacije. Zahtevana dokumentacija je bila izdelana na podlagi naročila organa. Po 99. členu ZASP, ki ureja, naročeno avtorsko delo, se avtor z avtorsko pogodbo o naročilu dela zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno. Ob tem morajo biti po 80. členu ZASP pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno, v nasprotnem primeru pa se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja.

Ob upoštevanju navedenih določb ZASP in pregledu celotne predložene dokumentacije je IP ugotovil, da avtor na organ ni prenesel pravice reproduciranja zahtevanih avtorskih del. Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da avtor nanj ni prenesel pravice do reproduciranja na zahtevanih dokumentih, to navedbo pa ponovil na izrecno vprašanje IP, kdo je imetnik materialnih avtorskih pravic na zahtevani dokumentaciji. Organ je v pritožbenem postopku predložil tudi odgovor stranskega udeleženca, družbe Lineal d.o.o., ki je sporočil, da je projektna dokumentacija varovana kot avtorsko delo po določbah ZASP. Stranski udeleženec je enako odgovoril tudi na poziv IP. IP je upošteval tudi določbo drugega odstavka 75. člena ZASP o domnevah glede prenosa avtorskih pravic, po kateri se v primeru, kadar ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe. V konkretnem primeru je bila projektna dokumentacija izdelana za namen izvajanja del v javno korist na javnih cestah. Ker za ta namen ni bistveno, da organ razpolaga tudi s pravico do reproduciranja zahtevane projektne dokumentacije (dovolj je, da se lahko z njo seznani), se v skladu z ZASP ne more šteti, da je bila v konkretnem primeru pravica do reproduciranja prenesena na organ.

Ker po določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana z avtorskimi pravicami, če je imetnik pravic tretja oseba in ne organ sam, je IP ugotovil, da je odločitev organa, da v projektno dokumentacijo dovoli zgolj vpogled (in ne tudi fotokopiranja) pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

IP še dodaja, da je organ na ogledu in camera navedel, da so risbe v projektni dokumentaciji tudi v formatu, ki ga ni mogoče fotokopirati, saj organ s takšno strojno opremo ne razpolaga. Fotokopirati je namreč možno samo formate A3 in A4, skice in risbe pa so v večjih formatih. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če pa je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki, pa lahko prosilec sam izbere obliko le, če organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo iz ene oblike v drugo. IP je tako ugotovil, da tudi, če zahtevani dokumenti ne bi predstavljali avtorskopravno varovanega dela, prosilcu ne bi bilo mogoče posredovati projektne dokumentacije v celoti v obliki fotokopij, ker organ ne razpolaga s tehničnimi možnostmi, ki bi to omogočala.

Po pregledu dokumentacije, ki je v okviru vodenja postopka po ZDIJZ nastala na prvi stopnji in jo je IP dodatno prejel od organa, je IP ugotovil, da je bilo v postopku na prvi stopnji o delu zahteve prosilca z dne 11. 8. 2017, že odločeno. Arboristično mnenje, št. MN 2017-06-08 z dne 29. 6. 2017 (zadnjič dopolnjeno 6. 7. 2017), (v nadaljnjem besedilu arboristično mnenje), je namreč del zahtevane projektne dokumentacije in ga je prosilec že prejel 25. 7. 2017 in 25. 9. 2017 (dodatek k arboristični oceni) v postopku po ZDIJZ, ki se je začel na zahtevo prosilca z dne 19. 7. 2017. Tako je IP ugotovil, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ ni imel zakonske podlage za izdajo izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na arboristično mnenje, saj je bilo o stvari že odločeno. Po 2. točki 274. člena ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena. Po nadzorstveni pravici je torej mogoče odpraviti odločbo, če je že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena. V isti upravni zadevi namreč ne moreta obstajati dve odločbi (po načelu ne bis in idem). Ker po ZDIJZ ni nujno, da organ izda odločbo – po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ organ izda pisno odločbo samo v primeru, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne – je IP kot meritorno odločitev organa štel odločitev organa z dne 25. 7. 2017 in 25. 9. 2017 – po prvem odstavku 22. člena ZDIJZ organ, če zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Razlog za intervencijo po nadzorstveni pravici je torej podan, saj obe odločitvi pri enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešujeta isto upravno zadevo. Gre torej za istovetnost upravne zadeve (objekta) in stranke (subjekta), vendar za dve različni odločitvi, od katerih poznejša ne more obstajati. Ker je prosilec od organa zahteval projektno dokumentacijo, del katere je tudi arboristično mnenje, ki ga je že prejel, je IP izpodbijano odločbo v tem delu odpravil po nadzorstveni pravici (1. točka izreka te odločbe).

Obrazložitev k sklepu:

Ker je IP po nadzorstveni pravici iz 274. člena ZUP delno odpravil odločbo organa, ki je bila izdana v upravni zadevi, ki je bila že prej ob istem dejanskem in pravnem stanju z drugo pravnomočno odločitvijo drugače rešena, je odločil tudi o zahtevi prosilca z dne 11. 8. 2017 v delu, ki se nanaša na arboristično mnenje. Če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ne spremenita, se takšna zahteva s sklepom zavrže, kot to določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, zato jo je IP v tem delu zavrgel (1. točka tega sklepa). 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba in sklep sta skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka