Prosilec - Občina Log - Dragomer

POVZETEK:

V predmetni pritožbeni zadevi je bilo primarno vprašanje, ali je prosilec informacije sploh zahteval po ZDIJZ. V pritožbi je namreč navajal, da je organ njegovo zahtevo samoiniciativno prekvalificiral v zahtevo po ZDIJZ, čeprav mu je prosilec postavil vprašanja in je pričakoval odgovore po 18. členu Uredbe o upravnem poslovanju. IP je v postopku ugotovil, da pritožbene navedbe prosilca v tem delu niso utemeljene, ker se je prosilec izrecno pritožil po ZDIJZ in vztrajal, da IP odloči o njegovi pritožbi, s čimer je privolil v postopek po ZDIJZ. Je pa IP nadalje ugotovil, da je organ v postopku zagrešil druge kršitve pravil postopka in nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-218/2017/4
Datum: 17. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 9. 2017, zoper sklep Občine Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, p.p 9, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju organ), št. 090-14/2017-9 z dne 7. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 25. 9. 2017 zoper sklep Občine Log Dragomer, št. 090-14/2017-7 z dne 7. 9. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 – tih dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na župana organa dne 14. 3. 2017 naslovil vlogo, v kateri je navedel, da pripravlja skupaj z novinarjem sestavek o delovanju župana, ki vodi občino Log Dragomer, zato ga prosi, da mu odgovori na vprašanja, vendar ne na način, da komentira, kot je to storil »s pozivom po opravičilu« in z neuvedbo postopka za razrešitev direktorja občinske uprave. Prosilec je županu postavil 18 vprašanj, na koncu pa navedel, da bo vprašalnik in njegove odgovore posredoval širši javnosti v občini, svetnikom, zaposlenim v občinski upravi. Navedel je še, da prosi za konkretne odgovore v skladu z uredbo v roku 15 dni, če odgovori ne bodo napisani po točkah, bo to od župana zahteval pristojni inšpektor. V primeru, da prosilec ne bo prejel zadovoljivih odgovorov, navaja, da se bo »poslužil zakona o dostopu do informacij javnega značaja za pridobitev dokumentov, ki obstajajo.«

Na vlogo prosilca je organ odgovoril z dopisom z dne 28. 3. 2017, št. 090-14/2017-2 in 090-16/2017-2, v katerem je navedel, da je prosilec postavil številna vprašanja in podvprašanja, zato njega in novinarja župan vabi na srečanje dne 11. 4. 2017 ob 10. uri, na katerem bo z veseljem odgovoril na vsa vprašanja in obrazložil vse dileme, ki jih prosilec izpostavlja v svojih dopisih.

Prosilec se je dne 4. 9. 2017, z vlogo, poimenovano »Pritožba zaradi molka organa v zadevi dostopa do informacij javnega značaja«, obrnil na IP. Navedel je, da je 14. 3. 2017 županu organa poslal vprašanja in  odgovorov ni prejel. Organ ga je sicer, z dopisom št. 090-14/2017-5 z dne 28. 7. 2017, pozval na dopolnitev. Za dopolnitev mu je bil postavljen 5 – dnevni rok – do 23. 8. 2017. Organ o zahtevi še vedno ni odločil, zato prosilec meni, da so izpolnjeni pritožbeni razlogi in da gre za kršitev tretjega dostavka 39. člena ZDIJZ.

IP je prosilcu dne 5. 9. 2017 odgovoril z dopisom št. 092-1/2017/395 in mu pojasnil, da glede na to, da je prosilec organu zastavil vprašanja in ni zahteval dokumentov, ne gre za  vprašanje s področja dostopa do informacij javnega značaja, za katero je pristojen IP, temveč bi lahko šlo za kršitev pravil upravnega postopka. V skladu s tem je IP prosilca napotil na upravno inšpekcijo.

Prosilec se je dne 6. 9. 2017 ponovno obrnil na IP. V vlogi navaja, da se ne strinja s stališčem IP in da je organ samovoljno prekvalificiral njegovo zahtevo za odgovore v zahtevo po ZDIJZ, zato vztraja, da se zadeva obravnava po ZDIJZ in da IP ukrepa. Dodatno je prosilec IP dne 6. 9. 2017 posredoval še dopolnitev vloge, v kateri je navedel, da je organ s tem, ko je njegovo vlogo obravnaval po ZDIJZ, »akceptiral« pravila igre po tem zakonu. V zakonskem roku mu ni izdal odločbe, niti njegove vloge ni zavrgel. Torej je prosilec stranka v postopku, kršene so mu bile pravice po ZDIJZ. Posledično je po mnenju prosilca IP dolžan kot pritožbeni organ reagirati skladno z zakonom in o njegovi pritožbi odločiti.

Glede na vlogo prosilca z dne 6. 9. 2017, v kateri je vztrajal, da IP ukrepa v okviru svojih pristojnosti, je IP dne 6. 9. 2017 na organ naslovil poziv zaradi molka organa, št. 0900-125/2017/4. V njem je organ pozval, da o zahtevi prosilca z dne 14. 3. 2017 odloči po ZDIJZ.

Organ je na poziv IP odgovoril dne 11. 9. 2017, z dopisom št. 090-14/2017-10. V odgovoru je pojasnil, da se je na zahtevo prosilca odzval že dne 30. 3. 2017, ko mu je poslal vabilo na srečanje z županom, na katerem so mu želeli predložiti vso želeno gradivo in odgovoriti na njegova vprašanja. Prosilec se na vabilo ni odzval. Dne 35. 5. 2017 je prosilec ponovno zahteval odgovore na vprašanja, organ pa mu je dne 28. 7. 2017 poslal dopis št. 090-14/2017-5, v katerem ga je pozval, da vlogo, skladno z 18. členom ZDIJZ, dopolni, v delu, v katerem njegova vprašanja niso sporna, pa ga je organ povabil, da se z vsebino seznani dne 28. 8. 2017, na sedežu organa. Prosilec svoje vloge ni dopolnil, prav tako ni prišel na vpogled zahtevane dokumentacije. Posledično je organ dne 8. 9. 2017, na podlagi 19. člena ZDIJZ, izdal sklep št. 090-14/2017-9 z dne 7. 9. 2017, s katerim je vlogo prosilca kot nepopolno zavrgel.

Zoper sklep št. 090-14/2017-9 z dne 7. 9. 2017 je prosilec dne 25. 9. 2017 pri organu vložil pritožbo, ki jo na naslovil »Pritožba zoper sklep o zavrženju vloge (dostop do informacij javnega značaja)«. Navaja, da se pritožuje, ker je bil materialni predpis napačno uporabljen in s tem posledično nepravilno oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje. Prosilec je na župana občine Log Dragomer osebno, dne 14. 3. 2017, naslovil 17 vprašanj v zvezi z njegovo dejavnostjo na občini, kot tudi z opravljanjem pridobitnih dejavnosti. Navaja, da so bila vprašanja postavljena v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, 18. člen. V skladu z omenjeno uredbo bi moral odgovore prejeti v roku 15 dni, pa jih po šestih mesecih še ni prejel. Po mnenju prosilca je organ njegovo zahtevo samovoljno prekvalificiral v zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, z namenom, da bi organ preprečil prosilcu, da bi prišel do relevantnih odgovorov župana. Po njegovem mnenju mu župan mora odgovoriti na še tako neprijetna vprašanja.

Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-14/2017-12 z dne 29. 9. 2017, posredoval v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ob tem še pojasnjuje, da kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen presojati, ali je prosilec upravičen do odgovorov na vprašanja po 18. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, s spremembami in dopolnitvami, dalje Uredba), zato se v tem pritožbenem postopku do tega ne opredeljuje. Prosilec se glede morebitnih kršitev navedene Uredbe lahko obrne na upravno inšpekcijo, ki deluje v sestavi Ministrstva za javno upravo. 

Primarno vprašanje v predmetnem postopku je vprašanje, ali je prosilec sploh zahteval dostop do informacij javnega značaja. IP namreč ugotavlja, da je prosilec v pritožbi z dne 25. 9. 2017 oporekal dejstvu, ker je organ njegovo zahtevo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zatrjeval, da je organ zahtevo »samovoljno« prekvalificiral v zahtevo po ZDIJZ. IP tem pritožbenim navedbam prosilca ni sledil. Tako iz pritožbe same (ki v nazivu pritožbe nosi naziv »dostop do informacij javnega značaja«), kot iz pisanj, ki jih je prosilec naslovil na IP dne 6. 9. 2017, izhaja, da je prosilec vztrajal, da IP njegovo pritožbo obravnava po ZDIJZ in v okviru svojih pristojnosti, kljub temu, da je IP prosilcu dne 5. 9. 2017, z dopisom št. 092-1/2017/395, pojasnil, da glede na to, da je prosilec organu zastavil vprašanja in ni zahteval dokumentov, ne gre za vprašanje s področja dostopa do informacij javnega značaja. Ker je, na podlagi pritožbe prosilca zaradi molka organa z dne 6. 9. 2017, IP organ s pozivom št. 0900-125/2017/4 pozval, naj zahtevo prosilca obravnava in odloči po ZDIJZ, organu ni mogoče očitati, da je postopal in izpodbijani sklep izdal brez zahteve prosilca. V obravnavanem primeru tako ne gre za situacijo iz 4. tč. prvega odstavka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke. Predmetna določba se namreč ne nanaša na primere, v katerih stranka kasneje izrecno ali molče privoli v postopek. V obravnavani zadevi gre za primer, ko sicer iz zahteve prosilca z dne 14. 3. 2017 ni mogoče enoznačno zaključiti, ali gre za vlogo za dostop do informacij javnega značaja, vendar pa je prosilec, tako v pritožbi zaradi molka z dne 6. 9. 2017, kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep z dne 25. 9. 2017, izrecno omenjal dostop do informacij javnega značaja in vztrajal, da o zadevi odloči IP, zato je treba šteti, da je privolil v postopek po ZDIJZ.

IP je v nadaljevanju presojal izpodbijani sklep še z vidika pravilne uporabe materialnega prava in procesnih predpisov in sprejel zaključek, da je izpodbijani sklep, na podlagi prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, treba odpraviti. IP je namreč ugotovil, da je organ zahtevo prosilca z dne 14. 3. 2017 zavrgel kot nepopolno, čeprav je o njej meritorno odločal in tudi odločil (da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja). Ob vsebinski ugotovitvi, da ne gre za informacijo javnega značaja, bi organ moral izdati odločbo in ne sklepa, ob tem pa bolj določno pojasniti in navesti razloge, zakaj ne gre za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Drugi odstavek 22. člena ZDIJZ organu nalaga, da izda odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Organ je v obravnavanem primeru o zahtevi prosilca odločil s sklepom, zato IP pojasnjuje, da se s sklepom odloča le o vprašanjih, ki se tičejo postopka (226. člen ZUP).

Nadalje je IP ugotovil, da organ prosilca v pozivu za dopolnitev vloge št. 090-14/2017-5 z dne 28. 7. 2017 ni izrecno opozoril, da bo njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel, če je prosilec ne bo dopolnil. Prav tako organ pri predmetnem pozivu za dopolnitev vloge ni upošteval drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, po katerem mora prosilec v vlogi, poleg vsebine zahtevane informacije, opredeliti tudi način, na katerega se želi seznaniti z njo (vpogled, fotokopija, elektronski zapis, prepis). Iz poziva prosilcu za dopolnitev vloge tudi ne izhaja, da bi organ upošteval drugi odstavek 18. člena ZDIJZ, po katerem mora uradna oseba prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Nadalje IP ugotavlja, da bi organ glede vprašanj prosilca pod tč. 11., 12. in 15. moral presojati, ali v zvezi s tem obstajajo dokumenti v materializirani obliki in posledično odločiti o dostopu do teh dokumentov. Iz izpodbijanega sklepa sicer izhaja pravilno stališče, da organ po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, komentarjev, analiz in povzetkov,…je pa organ v postopku po ZDIJZ dolžan presojati, ali se odgovor na zastavljeno vprašanje morebiti nahaja v dokumentu, s katerim organ razpolaga in v tem primeru odločiti o dokumentih. Če organ ugotovi, da dokumenti obstajajo (kot je npr. ugotovil v odgovoru na vprašanje pod tč. 12 zahteve prosilca), mora presojati te dokumente z vidika vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije. Če nadalje ugotovi, da gre za prosto dostopne informacije, mora prosilcu posredovati dokumente (in ne odgovorov na vprašanja). Ker predmetnega vprašanja organ ni presojal, je organ tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato se v tem delu izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

Ker je IP ugotovil, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka, je na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 251. člena ZUP v celoti odpravil izpodbijani sklep ter zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je namreč ocenil, da bo organ, glede na naravo ugotovljenih kršitev, lažje izvedel ugotovitveni postopek in odpravil ugotovljene kršitve postopka. 

Organ mora v ponovljenem postopku slediti zgornjim napotkom IP, pri čemer mora prosilca primarno pozvati na odpravo pomanjkljivosti njegove zahteve z dne 14. 3. 2017, da bo ta izpolnjevala vse obvezne sestavine po 17. čl. ZDIJZ (način seznanitve). Nadalje se mora organ v ponovljenem postopku opredeliti do vprašanja, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoj, da izvirajo iz delovnega področja organa v smislu 4. člena ZDIJZ. To se namreč nanaša na vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ oziroma so regulirane z javnopravnimi predpisi, ne nanaša pa se na zasebnopravno sfero javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev. Ob tem IP še dodaja, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ organ in ne župan osebno, kot zmotno zatrjuje prosilec. Če bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da gre za informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja (se nanašajo na javnopravne naloge, ki jih opravlja organ), bo moral v nadaljevanju presojati še, ali so te informacije v obliki dokumentov in ali so ti dokumenti prosto dostopni javnosti. V tej smeri bo moral organ presojati tudi vprašanje morebitnih zakonskih izjem in se do njih opredeliti, tudi do izjeme varstva osebnih podatkov. IP ob tem še pripominja, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ sicer kot nevarovane osebne podatke določa podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije, pri čemer pa v skladu z ustaljeno prakso IP in Upravnega sodišča med te informacije ne gre šteti vseh informacij o javnih funkcionarjih, zlasti ne tistih, ki sodijo v njihovo zasebnopravno sfero. 
Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe. 
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica informacijske pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka