Odvetniška družba Grilc Vouk Škof - Finančna uprava RS

POVZETEK:

Prosilec je od FURS (organ) zahteval podatke o dohodkih fizičnih oseb, neprofitnih najemnikov v stavbi, ki jo je prosilec po denacionalizaciji prejel v last. Svoj interes (kot lastnik)je utemeljeval s pravilnikom za oddajo v neprofitni najem. Organ je dostop zavrnil, ker je ugotovil, da gre za podatke, ki so davčna tajnost in utemeljil, da skladno z ZDavP-2 zatrjevana podlaga po pravilniku prosilcu ne omogoča, da se seznani z dohodki fizičnih oseb. IP je presodil, da je organ upravičeno zavrnil dostop na podlagi izjeme po 5. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in poudaril, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno ali je prosilec zaradi svojega pravnega položaja upravičen dostopati do zahtevanih podatkov po področni zakonodaji, saj bi moral organ odločiti enako tudi, če bi dostop zahtevala tretja oseba.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-216/2017/2
Datum: 18. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, ki ga zastopajo odvetniki Odvetniške družbe Grilc Vouk Škof, Dr. Roland Grilc, Mag. Rudolf Vouk, Dr. Maria Škof, S700303, Karfreitstraße 14/III, 9020 Klagenfurt/Celovec z dne 19. 9. 2017 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. DT 090-44/2017-2 z dne 30. 8. 2017, Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 19. 9. 2017 zoper odločbo Finančne uprave RS, DT 090-44/2017-2 z dne 30. 8. 2017, se zavrne. 

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je po odvetnici Odvetniške družbe Grilc Vouk Škof na Finančno upravo RS (v nadaljevanju organ), dne 20. 7. 2017 vložil vlogo za posredovanje informacije o prejetih dohodkih štirih fizičnih oseb, ki so najemniki stanovanjske hiše v Mariboru, na kateri ima prosilec lastninsko pravico do ½ celote in s soglasjem preostalih lastnikov, je tudi upravitelj večstanovanjske stavbe. Iz vloge izhaja, da je prosilec postal lastnik navedene stanovanjske hiše do polovice po denacionalizacijskem postopku, pred tem pa je bila večstanovanjska hiša v lasti Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Stanovanja (ki sedaj pripadajo prosilcu) so oddana v najem pod pogoji neprofitne najemnine. Prosilec je zahteval podatke na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ker meni, da najemniki ne izpolnjujejo več dohodkovnih pogojev za neprofitno najemnino. Prosilec je zahtevo oblikoval na način, da je zahteval dohodkovne podatke za določene posameznike, ki jih je opredelil z njihovim imenom, priimkom, EMŠO in drugimi identifikacijskimi podatki.

Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo št. DT 090-44/2017-2 z dne 30. 8. 2017, dostop zavrnil na podlagi izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, ki skladno z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDavP-2) predstavljajo davčno tajnost. V obrazložitvi je tudi navedel, da prosilec ni upravičen do navedenih podatkov, ker se lahko skladno z določbami 23. in 24. člena ZDavP-2, podatki o premoženjskem stanju fizičnih oseb (brez njihovega pisnega soglasja), posredujejo le državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, ne pa tudi drugim osebam. Dalje je pojasnil, da pravica po Pravilniku, ki jo uveljavlja prosilec, ne spada med pravice, ki jih lahko uveljavljajo fizične osebe, zato do navedenih podatkov na podlagi tega pravilnika prosilec ni upravičen. Organ je zavrnil tudi priznanje stroškov, ki so stranki nastali zaradi postopka, ker se je postopek začel na zahtevo stranke (113. člen ZUP).

Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 19. 9. 2017. V pritožbi zatrjuje, da zavrnitev zahteve po posredovanju podatkov neupravičeno posega v lastninsko pravico prosilca (kot najemodajalca), ki lahko na podlagi Pravilnika preveri izpolnjevanje dohodkovnih pogojev najemnikov do uživanja neprofitne najemnine. 

Organ je z dopisom št. 090-44/2017-6 z dne 27. 9. 2017, odstopil pritožbo v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, ki se nanaša na delovno področje organa in s katero organ razpolaga. Sporno je zlasti, ali je organ upravičeno zavrnil dostop na podlagi izjeme po 5. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. 

5. točka prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Davčni postopek ureja ZDavP-2, ki v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. čl. ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. 

V predmetni zadevi gre za podatke o dohodkih fizičnih oseb, ki jih hrani organ zaradi ugotavljanja in odmere davkov. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da: 
1.    s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Finančna uprava Republike Slovenije),
2.    gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na posamezne fizične osebe),
3.    gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru informacije v zvezi s postopkom odmere dohodnine oziroma drugih davčnih obveznosti). 

Vsi trije pogoji so torej glede vseh v predmetni zadevi zahtevanih informacij izpolnjeni. Gre namreč za podatke, ki jih je organ prejel od davčnega zavezanca ali drugih organov po uradni dolžnosti zaradi ugotavljanja višine davčne obveznosti. Glede na navedeno je v predmetni zadevi nedvomno podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se prosilec v zahtevi sklicuje na upravičenost dostopa do informacije na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14). Organ je v konkretnem primeru z dopisom, ki je priložen spisovni dokumentaciji zadeve (dopis št. 0211-31129/2017-2 z dne 3. 8. 2017), podal prosilcu pojasnilo, da do navedenih dokumentov ni upravičen na podlagi navedenega Pravilnika, ker bi takšno posredovanje nasprotovalo pravilom po ZDavP-2. Dne 30. 8. 2017 je organ izdal tudi odločbo po ZDIJZ, v kateri je ponovno ugotavljal upravičenost dostopa do navedenih podatkov za konkretnega prosilca. Prosilec je v pritožbi izrecno utemeljeval upravičenost dostopa do zahtevanih informacij na podlagi svojega pravnega položaja, kot lastnika nepremičnin v katerih najemniki stanujejo pod pogoji neprofitne najemnine. 

IP pojasnjuje, da pri odločanju v postopku po ZDIJZ velja načelo »erga omnes«, ki izhaja iz 5. člena ZDIJZ in ki zahteva odločanje o vsaki zahtevi ne glede na pravni interes ali pravni položaj prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Glede na navedeno bi bilo treba o konkretni zahtevi za dostop do podatkov odločiti enako tudi, če bi isto zahtevo vložila katerakoli druga pravna ali fizična oseba (glej v tem smislu odločbo IP št. 090-190/2017 z dne 25.09.2017), torej ne glede na upravičenost konkretnega prosilca za seznanitev z zahtevano dokumentacijo. Ob tem IP dodaja, da lahko prosto dostopne informacije javnega značaja (informacije do katerih so upravičeni prosilci po ZDIJZ), organi tudi posredujejo v svetovni splet po 7. točki prvega odstavka 10. člena ZDIJZ.

V skladu z navedenim torej za odločitev o zavrnitvi dostopa v postopku po ZDIJZ na podlagi izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno, ali bi lahko organ skladno z ZDavP-2 posredoval zahtevane dokumente konkretnemu prosilcu, ker bi za to izpolnjeval ustrezne pogoje, temveč zgolj, ali zahtevan podatek izpolnjuje pogoje za davčno tajnost oziroma druge pogoje, ki jih predpisuje ZDIJZ za zavrnitev dostopa – ker se posledično z njim ne sme seznaniti javnost. V konkretnem primeru je, kot navedeno zgoraj, nedvomno podana izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop. IP ob tem poudarja, da ni pristojen odločati o tem, ali je prosilec zaradi svojega pravnega položaja upravičen dostopati do zahtevanih podatkov skladno z ZDavP-2. IP je v predmetnem pritožbenem postopku presojal zgolj pogoje za posredovanje podatkov v postopku po ZDIJZ, do katerih pa prosilec (kot predstavnik splošne javnosti) ni upravičen.

Glede na vse navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz izreka te odločbe. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. 

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka