EZS d.o.o. - Občina Šmartno pri Litiji

POVZETEK:

IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje kupoprodajne pogodbe, ki se nanaša na določeno parcelo v občini, na način, da bodo iz zahtevanega dokumenta razvidni tudi podatki o imenu in priimku prodajalca (fizične osebe), o višini kupnine ter parcelne številke nepremičnin. IP je še ugotovil, da podatek o naslovu prodajalca presega pojem podatka o porabi javnih sredstev, in ni prosto dostopna informacija javnega značaja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-215/2017/3
Datum: 9. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi EZS d.o.o., Brezje pri Grosupljem 10, 1290 Grosuplje (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 26. 9. 2017 zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu organ), št. 466-62/2007-125 z dne 21. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 9. 2017 zoper 1. točko izreka odločbe Občine Šmartno pri Litiji, št. 466-62/2007-125 z dne 21. 9. 2017, se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na ime in priimek prodajalca, višino kupnine oziroma odškodnine ter podatke o parcelnih številkah nepremičnin, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo dokumenta »Pogodba namesto razlastitve, št. 466-62/2007-84 z dne 19. 10. 2016« tako, da bodo razvidni še naslednji podatki:
-    ime, priimek prodajalca,
-    višina kupnine oz. odškodnine in
-    parcelne številke nepremičnin.

2.    Pritožbo se v delu, ki se nanaša na podatek o stalnem prebivališču prodajalca, zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 5. 9. 2017 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije listine (pogodbe), sklenjene med Občino Šmartno pri Litiji in …, na podlagi katere se je pri nepremičninah, parc. št. 263/3, 263/5, 299/4 in 295/4, vse k.o. 1851 Gradišče, kot lastnica vpisala Občina Šmartno pri Litiji.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 466-62/2007-125 z dne 21. 9. 2017, s katero je zahtevi delno ugodil. V postopku je organ ugotovil, da je predmet zahteve dokument »Pogodba namesto razlastitve, št. 466-62/2007-84 z dne 19. 10. 2016«, dostop do katerega je delno zavrnil po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da obstajajo zadržki glede posredovanja osebnih podatkov povsem zasebne narave, predvsem podatkov o imenu, priimku, stalnem prebivališču, EMŠO in davčni številki pogodbene stranke, tj. prodajalca. Prav tako gre za varovane osebne podatke pri podatkih o kupnini oziroma odškodnini ter podatkih o parcelnih številkah parcel, ki so v lastništvu pogodbene stranke. Organ je zato izvedel delni dostop do dokumenta in te varovane osebne podatke izbrisal.

Prosilec se je 26. 9. 2017 zoper odločbo organa, št. 466-62/2007-125 z dne 21. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, naj mu pritožbeni organ ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi ter prvostopenjskemu organu naloži, da v roku 3 dni prosilcu predloži zahtevano listino, anonimizirano skladno z zakonom. Prosilec je namreč mnenja, da niso vsi prekriti osebni podatki varovani. Tako se je strinjal, da med varovane osebne podatke sodijo davčna številka, EMŠO in lastnoročni podpis pogodbene stranke, nikakor pa ne ime in priimek ter naslov pogodbene stranke, kot tudi ne podatek o višini kupnine oziroma odškodnine ter podatki o parcelnih številkah parcel, katerih lastnik je pogodbena stranka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 466-62/2007-130 z dne 28. 9. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Po pogovoru z dne 2. 10. 2017 je organ IP posredoval še zahtevano dokumentacijo v izvorni obliki.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri delnem dostopu do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po 6. členu ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje tako nevarovane osebne podatke, tj. osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti, kot varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. V zahtevanem dokumentu se pojavljajo sledeči osebni podatki: osebno ime (ime in priimek), naslov, datum rojstva, EMŠO in davčna številka prodajalca, številka transakcijskega računa prodajalca, lastnoročni podpis prodajalca ter na potrdilu notarja tudi številka osebne izkaznice prodajalca. Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznika - prodajalca, na katerega se zahtevani dokument nanaša, zaradi česar gre skladno z definicijo iz 6. člena ZVOP-1 za osebne podatke. Na podlagi teh identifikacijskih osebnih podatkov tudi preostali deli odobrenega dokumenta predstavljajo osebne podatke prodajalca. V konkretnem primeru so to višina kupnine oz. odškodnine in parcelne številke nepremičnin, katerih lastniki je (bil) prodajalec.

Parcelne številke nepremičnin so objavljene v zemljiški knjigi. Dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki je varovan z ZVOP-1. Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Po 4. členu ZZK-1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevajoč navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. K navedenim argumentom se pridružuje tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS). Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru na podlagi določb ZSPDSLS treba podatke o parcelnih številkah nepremičnin obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem občine, torej jih šteti kot javne. Poleg tega, da je podatek o parceli prek načela javnosti zemljiške knjige dodaten identifikator prodajalca (in zaradi javnosti zemljiške knjige tudi nevarovan osebni podatek ), je ta podatek pomemben tudi za identifikacijo predmeta pogodbe. Brez znanega predmeta pogodbe razkritje zahtevanega dokumenta ni smiselno, izničen pa bi bil tudi namen ZSPDSLS. 

Iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Z navedeno določbo ZDIJZ se med drugim omogoča nadzor nad porabo proračunskega denarja. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre pri zahtevanem dokumentu za pogodbo o nakupu nepremičnin, ki je (bila) podlaga za izplačilo kupnine. Podatek o višini kupnine ne more biti varovan osebni podatek, saj gre za sredstva, namenjena nakupu nepremičnin, ki so (bila) zagotovljena na proračunski postavki organa. Zato navedba organa o nedopustnosti razkrivanja višine kupnine ne drži. Podatki o porabi javnih sredstev so namreč javni. Poleg tega pa sklepanje kupoprodajnih pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in fizičnimi osebami predstavlja tudi podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, ki je tudi javno na podlagi 8. člena ZSPDSLS. 

IP je ugotovil, da tudi navedba organa o nedopustnosti razkrivanja osebnega imena prodajalca ne drži. Plačilo prodajalcu po pogodbi, ki je predmet zahteve v konkretnem primeru, je bilo namreč izplačano iz občinskega proračuna. Osebno ime prodajalca je v obravnavanem primeru torej neposredno povezano s porabo javnih sredstev, saj je prodajalec na podlagi obravnavane pogodbe prejel javna sredstva v višini kupnine. Pojem porabe javnih sredstev se poleg podatka o višini kupnine nanaša tudi na podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. IP šteje, da je podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev, ki mora biti dostopen javnosti. To pomeni, da mora biti prejemnik javnih sredstev na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba osebno ime prejemnika javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z ZVOP-1. Samo na tak način je mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi ter ob tem tudi dopustiti možnost preverjanja, ali so bile finančne obveznosti organa izplačane upravičeno. 

Z navedeno argumentacijo se sledi tudi dosedanji praksi IP, npr. odločba IP, št. 090-196/2010 z dne z dne 9. 2. 2011 in odločba IP, št. 090-72/2011/2 z dne 2. 6. 2011, v katerih so bili razkriti podatki o vrednosti pogodbe, parcelnih številkah in imenu ter priimku lastnika nepremičnine.

IP je tako zaključil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na osebno ime prodajalca, podatek o višini kupnine in podatke o parcelnih številkah nepremičnin, utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe posredovati kopijo zahtevanega dokumenta tako, da bodo iz njega razvidni tudi osebno ime prodajalca, višina kupnine oz. odškodnine in podatki o parcelnih številkah nepremičnin.

Preostali identifikacijski podatki, tj. podatek o stalnem prebivališču, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa in številka osebne izkaznice prodajalca, presegajo pojem podatka o porabi javnih sredstev, in niso prosto dostopne informacije javnega značaja. V konkretnem primeru za identifikacijo prodajalca zadošča osebno ime in parcelne številke predmetnih nepremičnin. IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na podatek o stalnem prebivališču prodajalca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Prosilec je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo organa sicer zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške upravne takse ter za administrativne stroške v višini 5 evrov, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilca, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Glede na 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16; v nadaljnjem besedilu ZUT) so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo oproščeni plačila upravnih taks, zato ti stroški prosilcu sploh niso nastali. Zahtevi prosilca za povračilo stroškov (administrativni stroški in upravne takse) torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 3. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka