Prosilec - Občina Vodice

POVZETEK:

Prosilka je od občine zahtevala dopis občana, v katerem naj bi ta oseba pozivala občino k uvedbi postopka za razlastitev lastnika parcele v lasti prosilke, zaradi ureditve dostopa do določenega objekta. Organ je zahtevo zavrnil, ker naj bi bil zahtevan dokument še predmet posvetovanja in bi razkritje povzročilo nerazumevanje njegove vsebine (9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). V pritožbi je IP ugotovil, da se zahtevan dokument (ki je po vsebini vloga občana na organ) ne more šteti za dokument v nastajanju, za katere velja izjema po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, vendar da je treba v konkretnem primeru zavrniti dostop na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, saj je prosilka zahtevala dokument v zvezi z določeno fizično osebo, podatki v dokumentu pa predstavljajo varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-213/2017/2
Datum: 16. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 11. 9. 2017 (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 09002-6/2017-002 z dne 30. 8. 2017, Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilke z dne 11. 9. 2017 zoper odločbo Občine Vodice, št. 09002-6/2017-002 z dne 30. 8. 2017, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 4. 8. 2017 od organa zahtevala dopis, naslovljen na občino s strani … ali …, da naj občina prosilko razlasti določene parcele v njeni lasti. 

Organ je prosilki z izpodbijano odločbo št. 09002-6/2017-002 z dne 30. 8. 2017 zavrnil dostop na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je zahtevan dokument še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. 

Zoper odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 11. 9. 2017, v kateri je navedla, da ne verjame, da bi razkritje vsebine zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Organ je pritožbo dne 22. 9. 2017 odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ je v konkretnem primeru zavrnil zahtevo na podlagi 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Natančnejšo vsebino izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določa 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju UPIJZ), ki pravi, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Za podatke iz dokumenta iz prejšnjega odstavka, se, če gre za dokument, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili take metodologije.

Glede na opredeljeno izjemo po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se lahko nanjo sklicujejo organi, ko odločajo o dostopu do dokumenta, ki še ni nastal oziroma ni dokončno nastal (zlasti ko gre za dokument, ki izvorno nastaja pri organu). Na izjemo po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ pa ni uporabljiva za dokumente oziroma vloge, ki jih prejme organ od svojih strank ali tretjih oseb, ki je že podpisana in v tem smislu zaključena oziroma kompletna (kar je predmet zahteve tudi v predmetnem postopku). Glede na navedeno torej organ v konkretnem primeru ni pravilno uporabil izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Dalje pa IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v izreku izpodbijane odločbe, da se zavrne dostop do zahtevanega dokumenta, pravilna, saj je glede zahtevane informacije podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V konkretnem primeru je namreč prosilka zahtevala dokument, ki se nanaša na določene fizične osebe. Glede na to, da je prosilka zahtevala dokument v zvezi z določenimi fizičnimi osebami, za katere ni določena javnost njihovih podatkov na podlagi zakona, je treba dostop zavrniti iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. točke prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

V konkretnem primeru prosilka zahteva dopis, ki naj bi ga določena oziroma določljiva fizična oseba naslovila na organ v zvezi z razlastitvijo prosilke. V konkretnem primeru bi organ (glede na vsebino zahteve) z razkritjem posredoval varovane osebne podatke pošiljatelja sporočila. Podatki pošiljatelja sporočila pa so v konkretnem primeru varovani osebni podatki, za katere ne obstaja posebna zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1 (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Že samo morebitno dejstvo obstoja zahtevanega dopisa bi nepooblaščeni osebi dalo informacijo o tem, da je določena oseba zahtevala razlastitev druge določene osebe, kar pa so varovani osebni podatki. Ob tem pa ni relevantno, da se prosilka sklicuje na dokument, ki se nanaša tudi nanjo. V postopku po ZDIJZ se namreč vprašanje dostopa do informacij javnega značaja obravnava z vidika načela erga omnes in ne glede na status konkretnega prosilca. 

Glede na to, da je prosilka zahtevala informacije v zvezi s določeno oziroma določljivo fizično osebo, je IP ugotovil, da ne bi bilo mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ. Kot navedeno zgoraj, bi že samo morebitno dejstvo obstoja dokumenta kazalo na to, da je določen posameznik zahteval razlastitev druge določene posameznice, kar predstavlja njune varovane osebne podatke. Posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.  

IP je v konkretnem primeru spoznal, da je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v predmetni odločbi IP navedel pravilne razloge, pritožbo pa je skladno s 3. odst. 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Anže Novak, univ. dipl. prav.
Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka