Kristina Božič, Časopis Večer - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilki dostop do podatkov o tem, kako in kdo določa, kje bodo potekale tehnične ovire na podlagi dokumenta št. 225-2369/2015/274, in sicer iz razloga varovanja tajnih podatkov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na vprašanje prosilke, kako bo organ ugotovil obseg posega tehničnih ovir na zemljišča za določitev višine nadomestila za oteženo redno rabo zemljišč zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje, pa je organ prosilki pojasnil, da so za to pristojne upravne enote. Prosilka je zoper zavrnilni odgovor organa vložila pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je predmetni dokument označen kot tajen na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij, in je torej podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanih podatkov, ki izhajajo iz tega dokumenta, zavrne. IP se je opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilke, da je interes javnosti do obveščenosti večji od razlogov, ki naj bi upravičevali tajnost zaprošenega podatka, oziroma izvedel test interesa javnosti. Po testu tehtanja je IP ugotovil, da javni interes varovanja tajnih podatkov v obravnavanem primeru pretehta nad interesom javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. IP je tako v tem delu odločil, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je zavrnil. Pritožbo prosilke, ki se nanaša na 2. točko odgovora organa pa je IP zavrgel, ker odgovor ne izhaja iz dokumentov organa. Po določbi devetega odstavka 45. člena Zmed je pritožba zoper zavrnilni odgovor dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-205/2017/6
Datum: 26. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – Odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Kristine Božič, novinarke Časopisa Večer, dopisništvo Ljubljana, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 9. 2017, zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 28. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilke z dne 6. 9. 2017 zoper 1. točko odgovora Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 8. 2017 se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

in

SKLEP:

1.    Pritožba prosilke zoper 2. točko odgovora Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 8. 2017 se zavrže.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je 22. 8. 2017 zaprosila organ za odgovore na naslednja vprašanja:
-    kako se na podlagi Načrta fizičnega zapiranja državne meje z Republiko Hrvaško št. 225-2369/2015/274 (v nadaljevanju: Načrt) in izvedbenih načrtov le-tega določa trasa tehničnih ovir (rezilne žice in žičnatih panelnih ograj), torej, kako in kdo določa, kje bodo tehnične ovire stale oziroma potekale;
-    kako bo organ ugotovil obseg posega tehničnih ovir oziroma žice na meji zemljišča, katerih lastniki so posledično upravičeni do odškodnine po ZNDM-2 in po Uredbi o metodologiji za določitev višine nadomestila za oteženo redno rabo zemljišč zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje.

Organ je v odgovoru z dne 28. 8. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor) navedel:
1.    Začasne tehnične ovire se postavlja na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Republike Slovenije glede na pretekle izkušnje. Gre za nujen in začasen ukrep, ki bi Policiji omogočil učinkovito varovanje zunanje schengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Načrt je označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, zato skladno s tem in drugimi izvedbenimi načrti, ki so označeni z enako stopnjo tajnosti, podatkov ne morejo posredovati.
2.    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje velja od 18. 2. 107. Upravičenec je lahko zahteval nadomestilo za koledarsko leto 2015 (november in december 2015) in 2016 do 30. junija 2017, za leto 2017 pa se bo lahko zahtevalo do 31. 3. 2018. Postopek se začne na zahtevo upravičenca do nadomestila, pri čemer o višini odločajo upravne enote. Upravne enote vse potrebne podatke pridobijo iz obstoječih uradnih evidenc, upravičenci pa lahko priložijo tudi različne dokumente (npr. fotografije), ki dokazujejo, kje ovire potekajo, vrsto ovire oziroma obdobje postavitev,… Upravne enote bodo dodatne podatke, potrebne za določanje višine nadomestila, po potrebi pridobile od Policije, ki odreja in usklajuje vse dejavnosti. V primeru dvoma se lahko opravi ogled in razjasnitev okoliščin. Organ izplača nadomestila na podlagi pravnomočne odločbe upravne enote, ki je odločila o nadomestilu.

Prosilka je zoper zavrnilni odgovor vložila pritožbo z dne 6. 9. 2017, v kateri med drugim navaja, da je po njenem mnenju oznaka tajno za te podatke neupravičena. Zakon o tajnih podatkih v 13. členu določa, da je ta oznaka namenjena podatkom, katerih razkritje bi lahko »hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije«. Za podatke o tem, kako se določa trasa t.i. tehničnih ovir, ki so vsem na očeh, ni jasno, kako bi lahko izpolnjevali to definicijo. Nadalje še navaja, da Zakon o nadzoru državne meje v 8.b členu določa, da zaradi otežene rabe zemljišč, ker tam potekajo t.i. tehnične ovire, organ določa in izplačuje nadomestila lastnikom zemljišč. Višina nadomestila je odvisna tudi od »obsega posega v zemljišče«. Kot pojasnjuje zavezanec sam: »pri določanju o višini nadomestila se upošteva vpliv posega na lastninsko pravico, obseg posega na zemljišču, vrsta dejanske rabe zemljišča, boniteta zemljišča in obdobje postavitve. Upravne enote vse potrebne podatke pridobivajo iz obstoječih uradnih evidenc, upravičenci pa lahko priložijo tudi različne dokumente (npr. fotografije), ki dokazujejo, kje ovire potekajo, vrsto ovire oziroma obdobje postavitve. Upravna enota bo dodatne podatke, ki jih potrebuje za določanje višine nadomestila, pridobila od Ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije, ki odreja in usklajuje vse dejavnosti. V primeru dvoma se lahko opravi ogled za razjasnitev okoliščin.«. Ker se bodo nadomestila izplačevala iz javnega, proračunskega denarja, je v javnem interesu, da obstaja transparentnost, kako se javni denar porablja. Ker t.i. tehnične ovire tudi spreminjajo stanje na terenu in ovirajo prehod, po besedah oblasti, državne meje, je v interesu državljanov, da vedo, kako in kje se t.i. tehnične ovire postavlja. Po njenem mnenju bi bilo treba oznako tajnosti umakniti na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZDIJZ, ob tem da je tudi interes javnosti do obveščenosti večji od razlogov, ki naj bi upravičevali tajnost zaprošenega podatka (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). 

Ker je prosilka vložila pritožbo pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-83/2017/2 z dne 7. 9. 2017 v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu, da opravi preizkus procesnih predpostavk na podlagi 245. člena ZUP. Organ je nato obvestil IP z dopisom št. 090-396/2917/4 z dne 14. 9. 2017, da je pritožba prosilke dovoljena (vprašanji prosilke, kako in kdo odloča, kje bodo stale tehnične ovire, in njene pritožbene navedbe, se namreč nanašajo na podatke, ki izhajajo iz Načrta, označenega s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«), pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, zato odstopa pritožbo v pristojno reševanje IP.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokument, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih Ministrstva za notranje zadeve, Policija, opravil 3. 10. 2017 ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP.  IP je bil na ogledu predložen na vpogled dokument št. 225-2369/2015/274, torej Načrt, iz katerega izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilke. IP je ugotovil, da ta nosi vidno oznako »ZAUPNO« na vseh straneh dokumenta. Tajnost je dokumentu določil mag. Srečko Jarc, na podlagi pooblastila za določanje tajnih podatkov št. 022-17/2013/6 z dne 5. 2. 2013. Za dokument je bila pripravljena pisna ocena možnih škodljivih posledic št. 225-2369/2015/274 z dne 26. 10. 2015.

Obrazložitev k odločbi:

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. 

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed). 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. IP pojasnjuje še, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovor organa z dne 28. 8. 2017 šteje kot zavrnilna odločba. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:
 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Kot že navedeno, je prosilka zahteva dostop do podatkov o tem, »kako in kdo določa, kje bodo tehnične ovire stale«, zato je bil predmet presoje IP dokument, iz katerega izhajajo zahtevani podatki. Glede na to, da ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da ni sporen obstoj dokumenta z zahtevanimi podatki, se je IP ukvarjal s vprašanjem, ali je podana izjema varstva tajnih podatkov. Organ je namreč prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP. 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. 

 
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). 

 
Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, zahtevi prosilke ustreza dokument Načrt. Dokumentu je pisno oceno škodljivih posledic določil mag. Srečko Jarc kot direktor Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave. Iz pooblastila št. 022-17/2013/6 z dne 5. 2. 2013 izhaja, da je imel imenovani s strani predstojnika organa podeljeno pisno pooblastilo za določanje tajnih podatkov do stopnje »TAJNO«, in sicer do preklica. Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila za to pooblaščena oseba. Nadalje je IP ugotovil, da je bila zahtevanemu dokumentu ob nastanku določena pisna ocena škodljivih posledic št. 225-2369/2015/274 z dne 26. 10. 2015, ki velja do preklica. Iz nje izhaja, da bi razkritje vsebine Načrta, ki se nanaša na načrtovanje aktivnosti glede intenzivnejšega varovanja zunanje schengenske meje, lahko ogrozilo tajnost le-teh, dostop nepoklicane osebe bi lahko namreč škodovalo nacionalnim interesom in nacionalni varnosti Republike Slovenije Kot je IP ugotovil z vpogledom v predmetni dokument, je ta vidno označen z oznako tajnosti »ZAUPNO«, ki je navedena na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi, prav tako so ustrezno označene strani dokumenta, v skladu z Uredbo o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr.).

Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanega dokumenta se namreč nanaša na varovanje državne meje, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se vsebina dokumenta nanaša na ukrepe, ki so še vedno aktualni, ker, kot izhaja iz zavrnilnega odgovora, predstavljajo začasne tehnične ovire nujen in začasen ukrep, ki bo omogočal učinkovito varovanje meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je Načrt označen kot tajen na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. V skladu s tem gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanih podatkov, ki izhajajo iz tega dokumenta, zavrne. IP se v nadaljevanju opredeljuje še do zahteve prosilke za umik tajnosti na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZDIJZ, in navedb o interesu javnosti do obveščenosti po drugemu odstavku 6. člena ZDIJZ. 

IP ugotavlja, da je prosilka podala zahtevo za umik stopnje tajnosti šele v pritožbi zoper zavrnilni odgovor. IP navaja, da lahko prosilka kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljen zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da prosilka ne more v pritožbi podajati novih zahtev. IP je v pritožbenem postopku prav tako vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilke.  Kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP, je IP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka bi lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zožila, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti v pritožbi. IP ob tem poudarja, da je postopek z zahtevo za umik stopnje tajnosti poseben postopek, ki ga prosilec lahko sproži na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer po postopku, ki ga ureja 21. člen ZDIJZ. V skladu s slednjo določbo bi morala o zahtevi za umik stopnje tajnosti »ZAUPNO« z Načrta odločiti Vlada in šele v primeru, če  bi Vlada zahtevo zavrnila, bi bila zoper njeno odločitev, upoštevaje četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba pri IP. Povedano drugače, zahteva prosilke za odločanje po četrtemu odstavku 6. člena ZDIJZ bi morala biti podana že pri postavitvi vprašanj organu, ker le na ta način bi lahko organ kot prvostopenjski organ postopal po postopku iz 21. člena ZDIJZ, v obravnavanem primeru pa te možnosti niti ni imel. Glede na navedeno lahko prosilka pri organu vloži novo zahtevo za umik stopnje tajnosti.

Prosilka v pritožbi zatrjuje tudi, da je interes javnosti do obveščenosti večji od razlogov, ki naj bi upravičevali tajnost zaprošenega podatka. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar ti v obravnavanem primeru niso podani. Gre torej za test tehtanja, s katerim IP kot pritožbeni organ v posameznem postopku pretehta, ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami, in se lahko do njega opredeli ne glede na zahtevo posameznega prosilca.

IP je tako, upoštevaje pritožbene navedbe prosilke in ugotovljeno dejansko stanje, v obravnavanem primeru presojal, ali je javni interes glede razkritja podatkov iz dokumenta, označenega s stopnjo tajnosti ZAUPNO, ki obsega konkretne podatke o postavitvi t.i. tehničnih ovir za varovanje zunanje schengenske meje v primeru množičnih migracij (tudi ti podatki so v javnem interesu), močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov, ki so opredeljeni kot tajni zaradi javne varnosti.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

 
V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic št. 225-2369/2015/27. Kot že navedeno, dostop nepoklicane osebe do teh podatkov bi lahko škodoval nacionalnim interesom in nacionalni varnosti Republike Slovenije. Kot izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10) se nacionalni interesi Republike Slovenije nanašajo med drugim na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaščito življenja in visoko stopnjo vseh oblik varnosti prebivalcev,…, pa tudi ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda. Množične migracije lahko namreč vplivajo na družbeno-gospodarske in politično-varnostne razmere, nezakonite migracije pa lahko na splošno ogrozijo varnost in zdravje državljanov. Na drugi strani pa prosilka v pritožbi ne navaja nobenih posebnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje v javnem interesu. Prosilkin argument, da so tehnične ovire vsem na očeh, po mnenju IP ne more avtomatsko pomeniti, da so tudi vsi dokumenti v zvezi s tem javno dostopni. Predmetni dokument, iz katerega izhajajo zahtevani podatki, namreč predstavlja osnovni tehnični dokument za nadaljnje izvedbene načrte in ima zelo podrobno vsebino in ga vsekakor ni mogoče enačiti z dejanskim stanjem na meji, ki se lahko spreminja. Z razkritjem vsebine predmetnega dokumenta, sploh glede ključnih območjih prehajanja, bi bilo mogoče predvideti določena razmišljanja in postopanja organa (tudi še neizvedena), katerih javna nedostopnost  pa je dejansko v interesu javne varnosti.

Prav tako po mnenju IP ne more pretehtati prosilkin argument, da se bodo iz javnega proračunskega denarja izplačevala nadomestila upravičencem za oteženo redno rabo zemljišč zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje, ter da tehnične ovire spreminjajo stanje na terenu in ovirajo prehod, zato je v interesu državljanov, da vedo, kje in kako se postavljajo. Po mnenju IP je v obravnavanem primeru bistvenega pomena, da so začasne tehnične ovire postavljene na ključnih območjih glede na pretekle izkušnje pri poskusu množičnega prehajanja meje, da so namenjene varovanju državne meje – kar je cilj v javnem interesu ter da še vedno obstajajo možnosti ponovitve množičnih migracij. Posamezniki, ki so do nadomestila za oteženo redno rabo mejnih zemljišč upravičeni, pa se lahko s podatki, ki so potrebni za uveljavitev teh pravic, seznanijo v konkretnih postopkih, za vodenje katerih so pristojne upravne enote (in ne organ). Prosilka v tem postopku tudi ne zahteva podatkov, ki kažejo na porabo javnih sredstev (npr. koliko denarja je bilo izplačanega za ta nadomestila) ali podatkov, ki bi bili neposredno povezani s tem vprašanjem.

IP tako zaključuje, da javni interes varovanja tajnih podatkov v konkretnem primeru pretehta nad interesom javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. IP se tako strinja z ugotovitvami organa, da gre pri predmetnem dokumentu za nacionalni interes in nacionalno varnost Republike Slovenije, katerega razkritje bi povzročilo škodljive posledice za javno varnost in mednarodne odnose, teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom, ker bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi. Po mnenju IP je v obravnavanem primeru ravno nasprotno in je interes javne varnosti, da se širša javnost z zahtevanim dokumentom ne seznani. 

 
Na podlagi navedenih argumentov in ugotovitev je IP odločil, da pritožba prosilke ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Obrazložitev k sklepu:

Organ je prosilki na vprašanje glede ugotavljanja obsega posega tehničnih ovir oziroma žice na meji zemljišča, katerih lastniki so posledično upravičeni do odškodnine, pojasnil potek postopka na zahtevo upravičenca. Iz odgovora organa izhaja, da obseg posega ugotavljajo upravne enote, ki potrebne podatke pridobijo iz obstoječih uradnih evidenc in od upravičencev, posamezne podatke po potrebi tudi od Policije, v primeru dvoma pa se lahko opravi ogled in razjasnitev okoliščin.

Kot je IP pojasnil že uvodoma, je po določbi devetega odstavka 45. člena Zmed dovoljena pritožba zoper zavrnilni odgovor le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zato je pritožbeni postopek pred IP omejen na formalni in vsebinski preizkus.

IP je najprej izvedel formalni preizkus pritožbe in ugotovil, da odgovor na vprašanja prosilke, kako bo organ ugotovil obseg posega tehničnih ovir na zemljišča, ne izhaja iz dokumentov organa. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ namreč ne ugotavlja obsega poseg tehničnih ovir na meji na zemljišča, ampak je to v pristojnosti upravnih enot. Kot je navedel že organ v odgovoru, je postopek določanja nadomestil urejen v Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 – ZNPPol in 5/17) in v skladu s tem zakonom zahteva upravičenec nadomestilo pri upravni enoti.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. 

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščen plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka