Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi določb ZDIJZ od organa zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz direktive. Organ je njegovo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na določbo 4. člena Uredbe ES 1049/2011. V konkretnem primeru je IP na podlagi 5. člena Uredbe ES 1049/2011 zaprosil Komisijo za mnenje o dostopnosti dokumenta, ki ga je ustvarila. Nadalje je v konkretnem primeru IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo glede dokumentov, ki jih je sam ustvaril. Glede teh dokumentov je organ uporabil pravo EU, čeprav bi moral dokumente presojati z vidika določb ZDIJZ. IP je pritožbi prosilca delno ugodil ter organu naložil posredovanje določene dokumentacije. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-204/2017/13
Datum: 23. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 5. 2017, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-51/2017/2 z dne 10. 5. 2017, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

ODLOČBO :

1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 5. 2017 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-51/2017/2 z dne 10. 5. 2017, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na odgovore Republike Slovenije Evropski komisiji v zvezi z izvajanjem direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati naslednje dokumente:
- št. 54204-44/2016/5 z dne 24. 11. 2016;
- št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter
- št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017,skupaj s prilogami, pri čemer je organ dolžan:
•    v Sklepu o imenovanju medresorske delovne skupine za pripravo operativnega programa varstva pred hrupom, št. 007-66/2017/6 z dne 12. 4. 2017, prekriti ime in priimek člana v zadnji alineji 2. člena;
•    v Zapisniku Uvodnega sestanka skupine za pripravo Operativnega programa varstva pred hrupom, št. 007-66/2017/8 z dne 4. 5. 2017, v rubriki »poslati« ter »prisotni« prekriti ime in priimek člana;
•    ter v 7. členu Pogodbe št. 2550-17-310008 z dne 20. 4. 2017 oziroma 25. 4. 2017, prekriti ime in priimek predstavnika izvajalca. 

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 5. 4. 2017 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dokumente, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti Republike Slovenije, določene v Direktivi 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Organ je zaprosil, da mu po elektronski poti posreduje uradni dopis Komisije v predmetni zadevi, odgovor Republike Slovenije na navedeni dopis ter morebitno drugo korespondenco, ki sta si jo Republika Slovenija in Komisija v zvezi s tem uradnim dopisom izmenjali. 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-51/2017/2 z dne 10. 5. 2017, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sklicuje na določbo 4. člena Uredbe ES 1049/2011 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba 1049/2001) in Sklep Komisije z dne 5. 12. 2001 o spremembi njenega poslovnika, pri čemer povzame, da oba dokumenta določata, da dokler teče postopek pred Komisijo in državo članico, se ti dokumenti ne razkrivajo, saj lahko škodijo preiskavi, ogrozijo nemoten potek preiskave ter porušijo zaupanje med državo in Komisijo. Po mnenju organa gre za dokumente iz predsodnega postopka in jih je potrebno zato tudi varovati.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 5. 2017 pri organu vložil pritožbo ter navedel, da mu je bila odločba v skladu z roki iz ZDIJZ poslana prepozno, pri čemer je organ svojo odločitev nepravilno in pomanjkljivo obrazložil. Hkrati opozori na napačno uporabo materialnega prava v obravnavani zadevi ter izrazi prepričanje, da ima javnost pravico seznaniti se z informacijami, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitev s hrupom in s tem javnega zdravja. Glede navedbe prosilca, da mu je bila odločba poslana po preteku roka za odločitev, IP pojasnjuje, da je za konkretni pritožbeni postopek bistveno, da je organ odločil z odločbo, pri čemer pa pravilnost vodenja upravnih postopkov (spoštovanje zakonskih rokov), ki so jih organi dolžni voditi na podlagi ZDIJZ, sodi pod nadzor Upravne inšpekcije, Ministrstvo za javno upravo. Iz navedenega razloga se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilca glede nespoštovanja predpisanih rokov. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v pristojno reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 14. 9. 2017. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 27. 9. 2017. Organ je za namen reševanja te pritožbe posredoval naslednje dokumente:
- dokument SG-Greffe (2016)D/14328 z dne 30. 9. 2016 (uradni opomin – kršitev št. 2016/2098);
- odgovor Republike Slovenije na uradni opomin, št. 54204-44/2016/5 z dne 24. 11. 2016 ter
- dokumenta o poročanju Republike Slovenije o izvedenih ukrepih, št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017.

Ob vpogledu v prejeto dokumentacijo je IP ugotovil, da dokument št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017 vsebuje tudi priloge, ki pa jih organ ni priložil. Na dodaten poziv IP je organ priloge (sklep o imenovanju medresorske delovne skupine, zapisnik uvodnega sestanka ter pogodba št. 2550-17-310008 z izvajalcem Epi Spektrum d.o.o.)  IP posredoval dne 13. 10. 2017.

IP je z dopisom z dne 13. 10. 2017 s pritožbo seznanil tudi družbo Epi Spektrum d.o.o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor  ter jo pozval, da sporoči, ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Dne 19. 10. 2017 je družba odgovorila, da ne priglaša stranske udeležbe. 

Ker je, kot že zgoraj navedeno, predmet zahteve prosilca uradni opomin Komisije, ki je sicer v posesti organa, izvira pa iz pristojnosti Komisije, je IP na podlagi prvega odstavka 5. člena Uredbe št. 1049/2001 za mnenje zaprosil Komisijo, ki mu je dne 13. 10. 2017, po elektronski pošti, odgovorila z dopisom št. ENV.E.1/MDL/sv(2017) 5654451.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 
Kot že zgoraj navedeno, je prosilec zaprosil za posredovanje dokumentov v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz Direktive 2002/49/ES, pri čemer je želel prejeti uradni dopis (opomin) Komisije v tej zadevi, odgovor Republike Slovenije Komisiji na ta dopis ter morebitno drugo korespondenco, ki sta si jo Republika Slovenija in Komisija v zvezi s tem uradnim dopisom izmenjali.

Organ je v konkretnem primeru IP posredoval dokumente, s katerimi je razpolagal v času odločanja o prosilčevi zahtevi, in sicer:
- dokument SG-Greffe (2016)D/14328 z dne 30. 9. 2016 (uradni opomin – kršitev št. 2016/2098);
- odgovor Republike Slovenije na uradni opomin, št. 54204-44/2016/5 z dne 24. 11. 2016 ter
- dokumenta o poročanju Republike Slovenije o izvedenih ukrepih, št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017.

Glede korespondence med Komisijo in Republiko Slovenijo, je organ pojasnil, da Komisija na poročanja Republike Slovenije ni odgovarjala. Praksa pri tovrstnih postopkih je namreč, da po poslanem odgovoru države članice na odprto kršitev Komisija spremlja redno poročanje o napredku in na vmesna poročanja praviloma ne odreagira, v kolikor ta potekajo po zastavljenem načrtu in Komisija v zvezi z njimi nima dodatnih vprašanj.
Zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov je organ utemeljil z dejstvom, da gre za dokumente iz predsodnega postopka, ki so varovani z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 1049/2001, pri čemer se je skliceval tudi na določila Sklepa Komisije z dne 5. 12. 2001 o spremembi njenega poslovnika. Razkritje dokumentov bi po mnenju organa lahko škodilo preiskavi, ogrozilo nemoten potek preiskave ter porušilo zaupanje med državo in Komisijo. V konkretnem primeru je torej sporen obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij. Na tem mestu želi IP izpostaviti pravilno navedbo prosilca v zvezi s sklicevanjem organa na Sklep Komisije z dne 5. 12. 2001. Prosilec namreč v pritožbi opozori, da v
uradnem listu Evropske Unije ni najti sklepa Komisije z dne 5. 12. 2011, prav tako ne kakršnegakoli drugega sklepa s tako vsebino, pri čemer OJ L 345 iz leta 2011 nima 94 strani, kot to napačno navaja organ. IP je v tem delu sledil argumentom prosilca in jih v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja. 

V nadaljevanju IP na kratko povzema pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, hkrati pa se bo opredelil tudi do zahtevanih dokumentov.

IP uvodoma pojasnjuje, da od dne 1. 5. 2004 dalje pravo EU v celoti velja tudi na področju Republike Slovenije, zato evropski sistem o dostopu do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti tako za upravičence, kot tudi za zavezane organe. Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabljiva Uredba 1049/2001. Na njeni podlagi imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe 1049/2001 se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba pozna štiri temeljne skupine izjem, in sicer absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.

Uredba 1049/2001 torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi torej bilo mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ. Vendar pa mora vsaka država članica, in torej tudi Republika Slovenija, spoštovati načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe 1049/2001 in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule uredbe). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, Republiko Slovenijo torej zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi uredbe (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s »preveč« liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba 1049/2001. Zato 5. člen Uredbe organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski predpisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno. 

Kot že zapisano, je IP v skladu s 5. členom Uredbe 1049/2001 na Komisijo  naslovil prošnjo za mnenje o dostopnosti do dokumenta »uradni opomin – kršitev št. 2016/2098«. V dopisu je med drugim IP izpostavil tudi, da se zahtevani podatki nanašajo na izvajanje Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa v Sloveniji, ki določa skupne pristope kako preprečiti, se izogniti oz. zmanjšati škodljive učinke zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu. IP ob tem opozarja tudi na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitni obstoj izjem od prostega dostopa, dostop do informacij dovoli, kadar gre za nekatere okoljske informacije. Prav tako je IP opozoril na določbe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), čigar vodilo je dostopnost in javnost okoljskih podatkov.

IP je dne 13. 10. 2017 prejel odgovor Komisije, v katerem je ta navedla, da zahtevi prosilca ni mogoče v celoti slediti, saj razkritje celotnega dokumenta onemogoča izjema iz 3. alineje drugega odstavka 4 člena Uredbe 1049/2001 (varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij). V nadaljevanju komisija pojasni, da se zahtevani dokument nanaša na odprt postopek za ugotavljanje kršitve prava EU in je zadeva trenutno v fazi obrazloženega mnenja (C(2017)6590). Obrazloženo mnenje je Komisija sprejela in poslala Republiki Sloveniji dne 5. oktobra 2017 (sporočilo za javnost je na voljo na naslednji spletni strani: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-17-3494_en.htm). Po mnenju Komisije bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodilo potekajočemu postopku za ugotavljanje kršitev, saj bi lahko ogrozilo razmerje medsebojnega zaupanja med organi države članice in Komisijo, ki mora slednjim omogočiti, da zadevo rešijo oz. da se uskladijo z zahtevami direktive brez predložitve Sodišču EU. Iz tega razloga se za presojani dokument uporablja navedena izjema. Komisija poudarja, da je takšno stališče že večkrat potrdila tudi sodna praksa Sodišča, nazadnje v zadevi T-727/15 z dne 23. januarja 2017 (točka 46.).

Nadalje Komisija pojasnjuje, da izjeme iz drugega in tretjega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001 zavezujejo organe evropskih institucij, razen kadar je podan prevladujoč javni interes za razkritje dokumentov. Komisija v konkretni zadevi ocenjuje, da interes, da se vsebina zahtevanega dokumenta javno objavi, ki je utemeljen na tem, da dokument vsebuje okoljske informacije, ki so pomembne za javno zdravje, ne prevlada nad škodo, ki bi jo popolno razkritje tega dokumenta povzročilo interesom, ki jih varuje navedena izjema. Sodišče je v zgoraj navedeni zadevi T-727/15 razsodilo, da v skladu s sodno prakso splošni premisleki o varstvu okolja in zdravja ljudi ne morejo zagotoviti primerne podlage za ugotovitev, da je v tem primeru načelo preglednosti še posebej pereče in mora prevladati nad razlogi, ki upravičujejo zavrnitev razkritja zadevnih dokumentov (točka 53.).

Komisija nadalje še dodaja, da nima zadržkov glede posredovanja Priloge k uradnemu opominu. Meni namreč, da razkritje tega dokumenta ne bi pomenilo nastanka škode navedenemu postopku, zato naj se prosilcu omogoči dostop do tega dokumenta. Priloga vsebuje preglednico z osmimi stolpci in se razteza na 13 straneh.

Ker mora IP v predmetni zadevi uporabljati neposredno evropsko pravo (Uredbo 1049/2001), saj gre za dokument, ki ga je ustvarila Komisija ter izvira iz njene pristojnosti, hkrati pa je vezan tudi na zgoraj navedeno pridobljeno stališče Komisije, je IP odločil, da je treba prosilcu zavrniti dostop do »dokument SG-Greffe (2016)D/14328 z dne 30. 9. 2016 (uradni opomin – kršitev št. 2016/2098)«, da pa mu je treba omogočiti dostop do priloge tega dokumenta, ki vsebuje 13 strani (preglednica z osmimi stolpci). 

Poleg uradnega opomina je prosilec zaprosil tudi za posredovanje odgovora Republike Slovenije na navedeni opomin. Dokument, ki ustreza tej opredelitvi, predstavlja dokument, št. 54204-44/2016/5 z dne 24. 11. 2016. Njegovo zavrnitev je organ utemeljil s sklicevanjem na 2. alinejo drugega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001. Ker gre po mnenju organa za dokumente iz predsodnega postopka, jih je potrebno med trajanjem postopka varovati.

IP ugotavlja, da izjema po drugem odstavku 4. člena Uredbe 1049/2001 izrecno varuje sodne postopke in ker navedene izjeme v skladu s splošno sprejeto restriktivno razlago izjem (kadar gre za omejevanje človekove pravice) ni dopustno širiti izven meja pomena, določenega z jezikovno razlago, torej izjema po 2. točki drugega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001 za dokumente iz formalnega postopka  v konkretnem primeru ni uporabljiva. Enako velja tudi za izjemo varstva sodnih postopkov po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne dostop do podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 

Podlago za zavrnitev dokumenta, izdelanega v formalnem postopku, tako ne predstavlja niti citirani člen Uredbe 1049/2001, niti citirani člen ZDIJZ. Formalnega postopka med državo članico in Komisijo namreč ne gre enačiti s sodnim postopkom.

Prav tako IP ne more slediti argumentu organa, da bi razkritje odgovora Republike Slovenije ogrozilo nemoten potek postopka. IP pojasnjuje, da mora biti utemeljitev glede nastanka škode, tako po Uredbi 1049/2001, kot tudi po slovenskem ZDIJZ, v vseh primerih izkazana konkretno in ne zgolj hipotetično, dokazno breme pa je na zavezancu, ki škodo zatrjuje. Organ v konkretnem primeru z ničemer ni izkazal, da bi lahko razkritje povzročilo konkretno škodo za izvedbo kateregakoli postopka ali dejavnosti organa. 

IP dalje pojasnjuje, da se je organ pri svoji odločitvi napačno skliceval na člene Uredbe 1049/2001. Na podlagi ureditve dostopa do dokumentov, ki jo ureja omenjena uredba, torej nikakor ne gre sklepati, da bi bilo treba v primeru, ko organ v Republiki Sloveniji prejme zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi z institucijami EU, uporabiti določila Uredbe št. 1049/2001. Zahtevani dokument je dokument organa, saj ga je ustvaril organ sam, za namen konkretnega postopka. Gre torej za dokument, ki izvira iz pristojnosti organa, zato se določbe Uredbe 1049/2001 v tem primeru ne uporabijo. Slednje se namreč uporabljajo pri presoji dostopa do dokumentov, ki so jih ustvarile evropske institucije in ne nacionalni organi. Že sama Uredba 1049/2001 (16. recital) določa, da uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov. Glede razmerja do odločanja nacionalnih organov v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja torej uredba določa načelno neposeganje v uresničevanje pravice dostopa do dokumentov, ki jih zagotavljajo države članice. Glede na vse zgoraj navedeno bi moral torej organ v konkretnem primeru uporabiti določila ZDIJZ, pri čemer pa tudi pravilna uporaba tega IP v predmetni zadevi ne bi vodila k drugačni odločitvi. 

Z izpodbijano odločbo pa je organ prosilcu zavrnil tudi dostop do morebitne druge korespondence, ki sta si jo Republika Slovenija in Komisija izmenjali v zvezi z uradnim opominom. Organ je IP posredoval dva dokumenta o poročanju Republike Slovenije o izvedenih ukrepih, št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017. Kot že zgoraj omenjeno, vsebuje dokument, št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017, tudi priloge (sklep o imenovanju medresorske delovne skupine, zapisnik uvodnega sestanka ter pogodba št. 2550-17-310008 z izvajalcem Epi Spektrum d.o.o.).

Po pregledu vsebine dokumentov (št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017, brez prilog)  je IP presodil, da te ne vsebujejo informacij, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Enakega stališča je očitno tudi organ sam, saj se je IP pri reševanju druge pritožbene zadeve seznanil z dejstvom, da je organ prosilki omogočil dostop do dokumentov, št. 542-18/2015/38 z dne 27. 2. 2017 ter št. 542-18/2015/42 z dne 5. 5. 2017, ki sta sicer predmet obravnave tega pritožbenega postopka. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je ob primerjavi obeh dejanskih stanj glede citiranih dokumentov ugotovil, da med njima ni bistvene razlike (npr. v obeh primerih je bil postopek v trenutku odločanja v isti fazi). Kadar za zahtevano informacijo ne velja nobena izjema, pa je treba torej ravnati v skladu z načelom prostega dostopa, kot ga določa 5. člen ZDIJZ in dokument razkriti javnosti. 

Drugače pa je IP ugotovil glede prilog. Slednje namreč vsebujejo tudi varovane osebne podatke.  Tako Sklep o imenovanju medresorske delovne skupine za pripravo operativnega programa varstva pred hrupom, št. 007-66/2017/6 z dne 12. 4. 2017, vsebuje v zadnji alineji 2. člena ime in priimek fizične osebe, ki je varovan osebni podatek. Za njegovo razkritje namreč ni podane pravne podlage, zato tak podatek predstavlja izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ bo moral pri posredovanju tega dokumenta varovane osebne podatke prekriti. Prav tako vsebuje ime in priimek fizične osebe Zapisnik Uvodnega sestanka skupine za pripravo Operativnega programa varstva pred hrupom, št. 007-66/2017/8 z dne 4. 5. 2017 (osebni podatek se nahaja v zapisu »poslati« ter »prisotni«). Tudi v tem primeru ni podane pravne podlage za razkritje teh podatkov, zato mora organ iz navedenega razloga pri posredovanju prosilcu prekriti. Prav tako ime in priimek fizične osebe (odgovorni predstavnik izvajalca), za čigar posredovanje ne obstaja pravna podlaga, vsebuje tudi 7. člen Pogodbe št. 2550-17-310008 z dne 20. 4. 2017 oziroma 25. 4. 2017. Ker gre za varovan osebni podatek tudi v tem primeru, mora organ v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti tudi ta podatek.

Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje uradnega opomina - kršitev št. 2016/2098 ter na posredovanje varovanih osebnih podatkov, v skladu s prvim odstavkom 248. čl. ZUP, zavrnil, v delu, ki se nanaša na poročanje Republike Slovenije v zvezi z uradnim opominom pa je pritožbi prosilca ugodil in po prvem odstavku 252. člena ZUP izpodbijano odločbo v tem delu odpravil ter odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka