Prosilec - CSD Koper

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke o strokovni izobrazbi javne uslužbenke, dokumente v zvezi z razpisom za delovno mesto, ki ga javna uslužbenka zaseda in odgovore na različna vprašanja. Organ je prosilcu posredoval diplomo javne uslužbenke, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa, saj organ z zahtevano dokumentacijo (razen tisto, ki jo je prosilcu že posredoval) ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij. Prav tako organ po ZDIJZ ni dolžan podajati komentarje oz. odgovore na zastavljena vprašanja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-199/2017/5
Datum: 16. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 19. 8. 2017, zoper odločbo Centra za socialno delo Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu organ), št. 1220-174/2017 z dne 14. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbo prosilca z dne 19. 8. 2017 zoper odločbo Centra za socialno delo Koper, št. 1220-174/2017 z dne 14. 8. 2017, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 17. 6. 2017 od organa želel pridobiti dokumente s podatki: 
(1) o strokovni izobrazbi, načinu pridobitve te izobrazbe (redni ali tečaji), kdaj je bila izobrazba pridobljena in kdo potrjuje to izobrazbo za …, 
(2) o tem, kdaj je bil podan razpis za delovno mesto, ki ga zaseda navedena oseba, koliko je bilo vseh prijavljenih kandidatov in kakšna je bila izobrazbena struktura prijavljenih na razpis, 
(3) o tem, zakaj koprski CSD po zaposlitvi navedene osebe dokazano ne spoštuje zakonov in dopušča marginalizacijo, segregacijo in diskriminacijo nemočnih, 
(4) o tem, zakaj CSD Koper ne izpolnjuje obveznosti do otroka z Downovim sindromom, 60% slepoto in epilepsijo in mu kljub izdani odločbi z veljavnostjo do … ni izplačeval z odločbo določene vsote ter 
(5) o tem, po katerem zakonu se v Občini Koper - CSD Koper dopušča taka oblika dejansko miniaturnega »genocida« najbolj ogroženih. Vse informacije je želel pridobiti v obliki fotokopij.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 1220-174/2017 z dne 14. 8. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), in prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih podatkov iz 1. točke zahteve. Organ je ugotovil, da je predmet zahteve v zvezi s 1. točko fotokopija diplome …, na kateri se nahajajo tudi osebni podatki povsem zasebne narave, ki niso neposredno povezani z delovnim razmerjem javne uslužbenke in zato niso prosto dostopni. Zato je organ na zahtevanem dokumentu prekril varovane osebne podatke, tj. datum in kraj rojstva. Glede 2. točke zahteve je organ ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je šlo v navedenem primeru za kadrovsko prerazporeditev po 49. členu Zakona o delovnih razmerjih. Prav tako organ ne hrani oz. nima dokumentov v materializirani obliki, ki bi vsebovali podatke iz 3. in 5. točke zahteve. Glede 4. točke zahteve je organ ugotovil, da gre v navedenem primeru za zahtevo za vpogled v lastne podatke in bo za navedeno pravico do seznanitve organ izdal ločeno odločbo.

 
Prosilec je 19. 8. 2017 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo in navedel, da mu je organ podal le delni odgovor z vidno prikritima dvojnima bistvenima podatkoma, zahtevanima pod točkami 2, 3 in 5. Prosilec je menil, da je prekrivanje podatkov o razpisu za to delovno mesto, številu prijavljenih kandidatov in ustrezni izobrazbi znak, ki upravičuje sum v koruptivni postopek izbire. Pričakuje korekten odgovor.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 1220-174/2017 z dne 7. 9. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Po pogovoru z dne 9. 10. 2017 je organ IP posredoval pogodbo o zaposlitvi javne uslužbenke in dokumentacijo, ki je bila prosilcu že posredovana, tj. fotokopijo diplome javne uslužbenke.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, s katero dokumentacijo v zvezi z 2., 3. in 5. točko zahteve prosilca organ sploh razpolaga in ali je prosilcu posredoval vso zahtevano in razpoložljivo dokumentacijo. 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki, je IP na podlagi pritožbenih navedb v nadaljevanju ugotavljal obstoj zahtevanih informacij. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da z dokumentacijo iz 2. točke zahteve ne razpolaga. Kot je organ zapisal že v odločbi, glede razpisa za delovno mesto, ki ga zaseda delavka …, organ ne hrani dokumentov v materializirani obliki, saj je šlo v navedenem primeru za kadrovsko prerazporeditev v skladu z 49. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZDR-1). Navedeni člen se nanaša na spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, ki jo lahko predlaga katerakoli stranka. Da sta se delodajalec in delavka dogovorila za spremembo predhodno sklenjene pogodbe o zaposlitvi izhaja tudi iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi, št. 100-10/2010 z dne 1. 9. 2011, ki jo je organ posredoval IP. Glede na zapisano IP nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da dokumenti v zvezi z razpisom za delovno mesto, ki ga zaseda …, ne obstajajo. Prav tako je IP sledil navedbam organa, da ne hrani oz. nima dokumentov v materializirani obliki, ki bi vsebovali podatke iz 3. in 5. točke zahteve, saj je zahteva zastavljena na način, da organ lahko poda le komentar oz. odgovor, česar pa organi po ZDIJZ niso dolžni narediti. IP nima razloga za sum, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni podatki na zastavljena vprašanja iz 3. in 5. točke zahteve, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.

IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, saj organ z zahtevano dokumentacijo (razen tisto, ki jo je prosilcu že posredoval) ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij. Ker je pritožba prosilca neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka