Prosilec - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-192/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval odgovore na postavljena vprašanja v zvezi z drevesi. Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na vprašanja v zvezi s katerimi organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori oziroma podatki, v delu zahteve pa je prosilcu ugodil in mu posredoval dokumente, iz katerih izhajajo zahtevani odgovori oziroma podatki. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, s katero je vztrajal pri odgovorih na postavljena vprašanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je tako ravnal pravilno, ko je v obravnavanem primeru ugotavljal obstoj zahtevanih informacij javnega značaja v dokumentih, s katerimi dejansko razpolaga, ni pa bil dolžan ustvariti novega dokumenta in ni bil dolžan pridobiti dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, prav tako organ ni bil dolžan odgovarjati na vprašanja prosilca. Upoštevaje navedeno je IP zavrnil pritožbo prosilca.
ODLOČBA:
Številka: 090-192/2017/2
Datum: 9. 10. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 8. 2017, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 09002-40/2017 z dne 16. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 30. 8. 2017 zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09002-40/2017 z dne 16. 8. 2017 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo z dne 7. 8. 2017 zahteval odgovore na vprašanja:
1. Zakaj je bilo lani odstranjenih 12 dreves in, kdo je dal nalog za odstranitev?
Zahteval je dokument (naročilo, delovni nalog), na podlagi katerega je izvajalec odstranil 12 dreves na Fochevi ulici v letu 2016, in dokument, iz katerega je razvidno, kdo je to delo opravil.
2. Kdo je prevzel in kupil debla, in koliko je bilo za debla plačano mestni občini?
Zahteval je dokumente, iz katerih je razvidno, kaj se je s podrtimi drevesi zgodilo. Ti dokumenti so računi, prevzemni listi ali drugi dokumenti, iz katerih je razvidno, kje so ta debla končala, in ali so ta debla bila predmet finančne transakcije.
3. Kdo skrbi za vzdrževanje drevoreda oziroma 23 dreves, ki so na ostala na Fochevi ulici?
Zahteval je dokumente, iz katerih je razvidno, kdo vzdržuje preostala drevesa na Fochevi ulici, in iz katerih je razvidno, kakšne so zadolžitve vzdrževalca drevoreda.
Navaja, da so na zboru samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor udeleženci spregovorili o stanju dreves oziroma drevoreda na Fochevi ulici. Ugotovili so da je na relaciji od Radvanjske do Betnavske v dolžini okrog 275 metrov aktivnih 49 sadilnih mest, od tega je 16 dreves starih, verjetno iz leta 1930, 7 mlajših okoli leta 1980, 14 sadilnih mest, dosajenih v 80. letih, praznih, ter 12 sadilnih mest je panjev – drevesa so bila odstranjena novembra 2016, kar pomeni, da v drevoredu manjka 26 dreves. Želi tudi, da ga organ seznani, kdaj bo opravljena nadomestna zasaditev na vseh praznih sadilnih mestih.
Organ je z odločbo št. 09002-40/2017 z dne 16. 8. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente pod točko 1 in 2. Navaja, da po pojasnilu Urada za komunalo, promet in prostor Mestne uprave organa so drevesa, za katera sprašuje prosilec, na javni površini in v lasti organa, za vzdrževanje le-teh pa je bila sklenjena koncesijska pogodba z družbo NIGRAD, KOMUNALNO PODJETJE d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: Nigrad d.d.). Aktivnosti, ki zanimajo vlagatelja pod točkama 1 in 2 zahteve, se tako nanašajo na področje rednega vzdrževanja, za katere je na podlagi koncesijske pogodbe zadolžena prej navedena družba. Organ tako z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ker torej mestna uprava organa z zahtevanimi podatki ne razpolaga, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, zato je organ odločil, kot izhaja iz dispozitiva izpodbijane odločbe. V zvezi s točko 3 zahteve je organ posredoval prosilcu Koncesijsko pogodbo za opravljanje rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba), in sklenjene anekse k pogodbi za leto 2016.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 30. 8. 2017. Navaja, da izpodbijana odločba ne daje odgovora na nobeno od treh zahtev, navedenih v zahtevi z dne 7. 8. 2017. Na dve zahtevi sicer napotuje na drugo pravno osebo oziroma družbo Nigrad d.d.. Samo zahtevi o vzdrževalcu dreves je bil dan odgovor tako, da so izpodbijani odločbi priloženi Koncesijska pogodba in pet aneksov. Ker po trdnem prepričanju naslovnika organ zahtev, na kateri ni odgovoril, ni posredoval organu, ki bi po njegovem mnenju nanju moral odgovoriti, kot to zahteva 20. člen ZDIJZ, vlaga pritožbo in zahteva, da organ na zahtevo z dne 7. 8. 2017 odgovori v celoti.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 09002-40/2017 z dne 4. 9. 2017 posredoval v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil fotokopije zahteve z dne 7. 8. 2017, izpodbijane odločbe, vročilnice, Koncesijske pogodbe in aneksov (št. 15/16, 16/16, 17/16, 18/16 in 19/16).
Pritožba ni utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, tudi v ugodilnem delu, saj zahteva odgovore na vsa tri vprašanja, postavljena v zahtevi z dne 7. 8. 2017, ne glede na to, da so mu bili v zvezi s vprašanjem pod točko 3 zahteve posredovani dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.
IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.
Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ. Organi so namreč v postopku po ZDIJZ dolžni posredovati prosilcem dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije javnega značaja, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki, ob pogoju, da so te informacije tudi javno dostopne (torej, da niso podane izjeme dostopa po ZDIJZ). Organ je tako ravnal pravilno, ko je v obravnavanem primeru ugotavljal obstoj zahtevanih informacij javnega značaja v dokumentih, s katerimi dejansko razpolaga, ni pa bil dolžan ustvariti novega dokumenta in ni bil dolžan pridobiti dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije. Kot že navedeno, organ tudi ni bil dolžan odgovarjati na vprašanja prosilca.
IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, da z vsemi zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti pod točkama 1 in 2 zahteve ne razpolaga v materializirani obliki. Organ je v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnil razloge, zakaj z zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti ne razpolaga, razloge pa dodatno utemeljuje Koncesijska pogodba. Iz predmetne koncesijske pogodbe namreč izhaja, da koncesionar Nigrad d.d. opravlja obvezno lokalno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v Mestni občini Maribor, kamor sodi tudi ohranjanje občinskih javnih cest in zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, kar se zagotavlja med drugim tudi z rednim vzdrževanjem vegetacije, brežnin,… Tudi iz spletne strani družbe izhaja, da obseg dejavnosti vzdrževanje javnih površin, občinskih cest in javnih zelenic obsega med drugim košnjo in vzdrževanje obcestnih zelenic in vzdrževanje drevoredov in zasaditev. IP tako ugotavlja, da se zahtevane informacije pod točkama 1 in 2 nanašajo na dejavnost družbe Nigrad d.d, ki jo opravlja na podlagi koncesije, in ne na delo organa, zato je utemeljeno sklepati, da s temi podatki razpolaga samo družba, prosilec pa tudi ni posebej utemeljil in izkazal, da bi z vsemi zahtevanimi podatki razpolagal tudi organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da se prosilec z zahtevo po ZDIJZ lahko obrne na navedeno družbo. Če prosilec meni, da postopanje organa z njegovo zahtevo po ZDIJZ ni bilo ustrezno, ker je organ ni odstopil v reševanje drugem organu, pa lahko poda prijavo na upravno inšpekcijo, ki deluje v sestavi Ministrstva za javno upravo. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev pravil upravnega postopka, ki ni v pristojnosti IP, ampak navedene inšpekcije.
IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga.
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka