Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do inšpekcijskega spisa, ki se je vodil na podlagi prijav, ki jih je podala sama. Organ je zavrnil dostop do inšpekcijskih prijav na podlagi izjeme varstva tajnosti vira prijave po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (izjema po 3. odst. 5.a člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da je prosilka v zahtevi opredelila, da zahteva svoje prijave, zato bi organ z razkritjem dokumenta neupravičeno razkril vir prijave. IP je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-190/2017/5

Datum: 25. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi…, ki jo zastopa odvetnik Aleksander Sitar, Glavni trg 22, 8000 Novo mesto, z dne 22. 8. 2017 (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 090-46/2017-3 z dne 26. 7. 2017, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbo prosilke z dne 22. 8. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-46/2017-3 z dne 26. 7. 2017 se zavrne.

1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 20. 6. 2017 na organ vložila vlogo, s katero je zahtevala vpogled v spis, v katerem organ obravnava prosilkine pobude za začetek inšpekcijskega postopka na določenem objektu v Novem mestu. Organ je njeno zahtevo obravnaval na podlagi ZDIJZ, ker je podredno navedla, da zahteva obravnavo na podlagi ZDIJZ.

Organ je z izpodbijano odločbo prosilki delno ugodil in ji omogočil vpogled v kopije nekaterih dokumentov iz inšpekcijskega spisa št. 06121-1326/2017, s prekritimi osebnimi podatki. Zavrnil je vpogled v delu, ki se nanaša na inšpekcijske prijave v navedenem spisu, na podlagi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, ker se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost vira prijave izhaja iz 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN). Organ je še navedel, da glede na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, pri uveljavljanju pravice do informacij javnega značaja mora odločati ne glede na to, kdo je prosilec.

Dne 22. 8. 2017 se je prosilka pritožila po pooblaščencu, ki je predlagal, da IP pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v 2. točki spremeni tako, da zahtevi v celoti ugodi in odloči, da se prosilki omogoči vpogled tudi v kopije dokumentov, navedenih v alinejah pod 2. točko izreka izpodbijane odločbe, z vsemi prilogami in povrne pritožbene stroške pravnega zastopanja. V pritožbi je prosilka navedla, da se varstvo vira prijave nanaša le na varstvo identitete vira in ne na vsebino prijave. Dalje prosilka utemeljuje, da je upravičena do seznanitve s celotno vsebino prijav, saj gre očitno za njene lastne prijave (na kar sklepa iz datumov na navedenih prijavah). Prosilka zatrjuje, da ni razumnih razlogov za varstvo vsebin in vira prijave proti prosilki, ker je prijave podala sama. Pritožbi je prosilka priložila svojo izjavo, s katero inšpektorje pri organu odvezuje dolžnosti varovati tajnost vira njenih prijav in vira drugih njenih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor zoper konkretnega inšpekcijskega zavezanca.

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-46/2017-7 z dne 1. 9. 2017, v katerem je navedel, da ZDIJZ izhaja iz predpostavke, da so informacije dostopne vsakomur, ne glede na status ali pravni interes prosilca, zato ne bi bilo skladno z ZDIJZ, da se prosilki omogoči dostop do informacij, ker gre za njene prijave. Dalje organ pojasnjuje, da skladno z dikcijo 16. člena ZIN, prijavitelj nima možnosti odvezati organa obveznosti varstva vira prijave.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje glede zavrnitve dostopa do prijav v inšpekcijski zadevi št. 06121-1326/2017 (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Organ je do preostalih dokumentov v spisu št. 06121-1326/2017 omogočil prosilki vpogled s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (1. točka izreka izpodbijane odločbe), glede česar se prosilka ni pritožila, zato je izpodbijana odločba v tem delu postala dokončna in pravnomočna.

IP dalje ugotavlja, da zahtevane prijave skladno s 4. členom ZDIJZ nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja, ker gre za dokumente, ki obstajajo v materializirani obliki, organ z njimi razpolaga in izvirajo iz delovnega področja organa. V konkretnem primeru je sporno, ali je prost dostop do zahtevanih prijav dopustno zavrniti na podlagi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ v povezavi s 16. členom ZIN, ker gre za podatke, za katere zakon določa varovanje tajnosti vira.

Po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V konkretnem primeru prosilka zahteva prijave v inšpekcijskem postopku, kjer varstvo vira prijave določa 16. člen ZIN. Po tem členu mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

IP ugotavlja, da je prosilka v konkretnem primeru zahtevala prijave, ki jih je sama vložila pri organu. V zahtevi je navedla, da zahteva dostop do »… upravnega spisa, v kateri obravnavate mojo pobudo in vloge, ki sem jih pošiljala v zvezi z nezakonitimi posegi v prostor na objektu…«.

IP ugotavlja, da ZIN ne določa, da lahko prijavitelj z izjavo odveže inšpekcijski organ obveznosti varstva vira prijave. Iz tega sledi, da dolžnost varstva vira prijave skladno z ZIN obstaja ne glede na izjavo prosilke, da inšpekcijski organ odvezuje varovanja njenih prijav. Posledično pa je treba glede na določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, dostop do vira prijave zavrniti. 

Dalje, ker je treba v primerih odločanja po ZDIJZ izhajati iz fikcije abstraktnega prosilca, bi moral organ enako odločiti tudi, če bi hipotetično drug prosilec postavil enako zahtevo, kot prosilka v konkretnem primeru (npr. :»Zahtevam prijave, ki jih je A. B.  vložila pri organu v zvezi z nezakonitimi posegi v prostor na objektu X«). V tem opisanem hipotetičnem primeru ne bi bilo nobenega dvoma, da je treba dostop zavrniti, ker se varuje vir prijave. Zaradi narave postopka po ZDIJZ, kjer se ugotavlja prost dostop do dokumenta glede na fikcijo abstraktnega prosilca, je treba ne glede na pravni interes oziroma status prosilca (načelo prostega dostopa po 5. členu ZDIJZ), o vsaki zahtevi odločiti enako, torej ne glede na to, kdo je zahtevo vložil.

Ob zgoraj navedenem IP podarja, da v konkretnem primeru, že zaradi formulacije zahteve, ne bi bilo mogoče izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ, brez škode za razkritje varovanih informacij. IP primerjalno navaja podobno situacijo, ko se skladno z upravno in upravno sodno prakso dostop zavrne tudi, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi s določeno fizično osebo, kadar bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. V takšnem primeru namreč ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (glej npr. sodbo I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014). Po praksi IP je treba enako odločiti tudi, ko prosilec v zahtevi opredeli dokumente kot tiste, ki se nanašajo nanj (glej npr. odločba IP št. 090-185/2017, z dne 5. 9. 2017). Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je prosilka zahtevala prijave, ki jih je podala sama, IP zaključuje, da je organ upravičeno v celoti zavrnil dostop na podlagi tretjega odstavka 5. a člena ZDIJZ, saj delni dostop v konkretnem primeru ne bil mogoč brez razkritja varovanih informacij.

IP je glede na vse navedeno zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Glede priglašenih stroškov pravnega zastopanja 113. člen ZUP določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Iz navedenega izhaja, da prosilka po ZDIJZ ni upravičena do stroškov pravnega zastopanja, ker se je postopek začel na njeno zahtevo.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.,

asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka