Prosilec - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do informacij, iz katerih je razviden prijavitelj in obrazložitev prijave suma morebitnih prekrškov zakonodaje RS, zaradi izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Organ je zavrnil tudi dostop do odgovora organa prijavitelju o davčnem inšpekcijskem nadzoru, opravljenem po prijavi, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da nima nikakršnega razloga, da organu ne bi verjel oziroma sledil njegovim navedbam, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, saj je organ pojasnil vse okoliščine in dejstva, v zvezi s konkretnim inšpekcijskim postopkom. Glede obstoja zatrjevane izjeme varovanja vira prijave, pa je IP sledil odločitvi organa, da je prosilec izrecno zahteval podatek o viru prijave oz. prijavitelju, kar predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ, zato prost dostop ni mogoč. IP je presojal, ali je  mogoč delni dostop do prijave na način, da se prosilcu ne razkrije vira prijave oz. prijavitelja in ugotovil, da je prijava napisana na način, da se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se je opravil inšpekcijski nadzor, tajnost prijavitelja ne bi mogla varovati, kar pomeni, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti.enem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe napačno ugotovil dejstva glede obstoja zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, posledično pa tudi ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika vsebine možnosti (delnega) dostopa do zahtevanih dokumentov, zaradi česar je izpodbijana odločba pomanjkljiva in se posledično ne da preizkusiti. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

ODLOČBA:

Številka: 090-189/2017/2

Datum: 14. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 8. 2017, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DT 090-48/2017-2 z dne 22. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.         Pritožba prosilca z dne 23. 8. 2017 zoper odločbo Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, št. DT 090-48/2017-2 z dne 22. 8. 2017, se zavrne.

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je z dopisom z dne 7. 8. 2017 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v zvezi z zadevo št. DT 0610-2308/2017 z dne 12. 6. 2017, za posredovanje fotokopije informacij, iz katerih je razviden prijavitelj in obrazložitev prijave suma morebitnih prekrškov zakonodaje RS ter odgovor organa prijavitelju o davčnem inšpekcijskem nadzoru, opravljenem po prijavi.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. DT 090-48/2017-2 z dne 22. 8. 2017, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe se je organ opredelil do konkretnega inšpekcijskega pregleda, ki je bil opravljen na podlagi prijave vlagatelja. Organ je povzel postopek in dokumente, ki so bili izdani v inšpekcijskem postopku ter nato poudaril, da v zvezi z vloženim naznanilom in izvedenim postopkom inšpiciranja, odgovori ali obvestila vlagatelju prijave niso bili poslani. Ob tem je navedel, da

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) v 24. členu določa stranke postopka. Tako je skladno z določili zakona stranka v postopku inšpekcijskega nadzora le davčni zavezanec, ki se ga pregleduje. Vlagatelj prijave nima položaja stranke. Inšpektor vlagatelja o svojih ukrepih obvešča le na njegovo zahtevo. V konkretnem primeru pa ta zahteva ni bila podana, zato vlagatelju prijave v zvezi z izvedenim postopkom inšpiciranja odgovori ali obvestila niso bili poslani. Glede na navedeno je organ zaključil, da z odgovorom oziroma obvestilom vlagatelju prijave o izvedenem davčnem inšpekcijskem postopku ne razpolaga, saj obvestilo ni bilo izdano in torej ni izpolnjen pogoj materializirane oblike po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Nadalje je organ presojal zahtevo prosilca v luči načela prostega dostopa do informacij, ki izhajajo iz prijave – torej ali je možen dostop do podatkov o vlagatelju in do obrazložitve suma morebitnih prekrškov. Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ namreč navaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. ZIN v 16. členu določa obveznost varovanja tajnosti in tajnosti vira prijave in vira drugih informacij. Skladno z določili ZIN mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžan pa je varovati tudi tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Skladno z določilom tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ v povezavi s 16. členom ZIN je organ ugotovil, da prosilec ni upravičen do razkritja zahtevanih informacij iz podane prijave, zato je zahtevo zavrnil. Posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 23. 8. 2017. Prosilec je v pritožbi navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja in vztraja, da je treba razkriti informacije po vlogi v celoti, to je po tajnem viru. 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 31. 8. 2017, št.: 090-48/2017-6, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj se nanašajo na inšpekcijski postopek. Primarno pa je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, in sicer z odgovorom organa prijavitelju o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil iz razloga, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. Ob tem se je skliceval na 24. člen ZIN, ki določa, da se vlagatelja obvešča o izvedenih ukrepih, če to zahteva. Ker v konkretnem primeru vlagatelj tega ni zahteval, ga organ ni obveščal. IP ugotavlja, da slednje izhaja tudi iz dokumentov v zadevi št. DT 0610-2308/2017, ki jih je organ posredoval IP. Glede na navedeno IP zaključuje, da organ z »zahtevanim odgovorom organa prijavitelju o davčnem inšpekcijskem nadzoru« ne razpolaga, zato ga ne more posredovati. Organ je pojasnil vse okoliščine in dejstva, v zvezi s konkretnim inšpekcijskim postopkom, zato IP nima nikakršnega razloga, da organu ne bi verjel oziroma sledil njegovim navedbam, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Oprijemljivih dejstev, ki bi narekovali drugačno odločitev, prosilec ni navedel. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, še zlasti, če mu »obstoja dokumenta« ne nalaga niti področna zakonodaja v okviru inšpekcijskega postopka. Povedano drugače, tudi če bi organu področni zakon nalagal, da bi moral v okviru določenega postopa »pripraviti« določen dokument, pa tega organ ne stori, slednje v postopku po ZDIJZ ni razlog, da bi se zahtevi prosilca ugodilo, saj kot rečeno IP na podlagi ZDIJZ nima pristojnosti organu naložiti posredovanje dokumenta, ki ga nima, v smislu, da ga »pripravi oziroma ustvari«.

Nadalje je IP presojal obstoj zatrjevane izjeme iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ glede dostopa do podatkov o vlagatelju prijave in do obrazložitve suma morebitnih prekrškov.

Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil določbo tretjega odstavka 5.a člena, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN in na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom.

IP ugotavlja, da je prosilec izrecno zahteval podatek o viru prijave oz. prijavitelju, kar predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ, zato je bila odločitev organa, da zavrne dostop pravilna in na zakonu utemeljena.

Prosilec je zahteval tudi obrazložitev suma morebitnih prekrškov iz prijave, kar je IP presojal z vidika 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, ali je mogoč delni dostop do prijave na način, da se prosilcu ne razkrije vira prijave oz. prijavitelja. IP ugotavlja, da je prijava napisana na način, da se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se je opravil inšpekcijski nadzor, tajnost prijavitelja ne bi mogla varovati, kar pomeni, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti.

IP je na podlagi tretjega odstavka 5.a. člena ZDIJZ zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka informacijske pooblaščenke                                             

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka