Prosilec - Občina Log - Dragomer
+ -Številka: 090-187/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumentacijo iz različnih področij (delo komisije za vrednotenje vlog, postopek izbire pogodbenega partnerja, spremembe občinskega pravilnika, javni natečaj za delovno mesto direktorja). Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, in ker z delom zahtevanih dokumentov ne razpolaga, IP je ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-187/2017/4
Datum: 3. 10. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 8. 2017 zoper odločbo Občine Log Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovica (v nadaljevanju organ) št. 090-4/2017-10, z dne 24. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 8. 8. 2017 zoper odločbo Občine Log Dragomer št. 090-4/2017-10, z dne 24. 7. 2017 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je v zahtevi z dne 5. 2. 2017 organ prosil, da mu pošlje zapisnike komisije za vrednotenje športnih vsebin v razpisih za leto 2015 in za zadnje ponovitveno vrednotenje za leto 2014, ki ga je komisija opravila v Ietu 2016. Prosilec je nadalje zahteval kontaktne podatke osebe, ki je pooblastila odvetnico …, da je zahtevala vrnitev stroškov za projektno in gradbeno dokumentacijo, čeprav je vse stroške v zvezi z predmetno dokumentacijo plačalo podjetje Tehnocommerce d.o.o. Prosilec je zahteval tudi dokumentacijo v zvezi z razpisom in izbiro direktorja občinske uprave (kdo je ob izbranem kandidatu še kandidiral in ali so vsi kandidati izpolnjevali pogoje). Prosilca zanima razlog za odločitev, da se je na mesto direktorja občinske uprave imenovalo osebo, ki ne izpolnjuje pogojev (ni imela ustreznih izkušenj, niti ni imela izpita iz upravnega prava), kdaj je izpolnila manjkajoče pogoje (dokazilo) in ali je v času, ko ni izpolnjevala pogojev, odločala o zadevah, za katere ni bila usposobljena. Nadalje je prosilec prosil za obvestilo, kdo iz občinske uprave je bil predlagatelj nezakonitih sprememb Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Log - Dragomer, kakšen je bil dejanski razlog, da se predlagajo nezakonite spremembe in ali bosta direktor in strokovna oseba, ki je spremembe pripravila, odgovarjala za spremembe, če se izkaže, da so nezakonite. Prosilec je navedel, da želi videti postopek izbire zunanjega plačanega pogodbenika, ki po naročilu občinske uprave vrednoti vloge za sofinanciranje letnega programa športa (pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, postopek izbire in ali izbrani kandidat, ki je ovrednotil vse razpise, izpolnjuje tudi ostale pogoje).
Dne 19. 4. 2017 je organ prejel še zahtevo, v kateri je prosilec navedel, da mu je organ v prilogi dopisa št. 090-4/17 posredoval del zahtevane dokumentacije. Prosilec je obširno pojasnil svoje ugotovitve, do katerih je prišel na podlagi prejete dokumentacije. Poleg tega je navedel, da je dostavljena dokumentacija v zvezi z razpisom in izbiro direktorja občinske uprave nepopolna in pojasnil, da je želel prejeti dokumentacijo, ki so jo kandidati priložili kot dokaz o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Želel je tudi pojasnilo in jasno argumentirano zakonsko osnovo za predlagane spremembe Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Log - Dragomer, organ pa mu je poslal gradivo za občinski svet, ki dokazuje, katere spremembe so predlagane, ni pa navedel člena v zakonu, ki mu te spremembe dovoljuje, zato je prosil za dopolnitev dokumentacije.
Zahtevama prosilca je organ delno ugodil z odločbo št. 090-4/2017-10, z dne 24. 7. 2017, v kateri je najprej navedel zahtevane dokumente, ki se nanašajo na letni program športa in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Navedena dokumentacija je bila prosilcu posredovana s spremnim dopisom številka 090-4/2017-8, z dne 14. 4. 2017. Organ je pojasnil, da je prosilcu posredoval tudi kontaktne podatke osebe, ki je pooblastila odvetnico …, da je zahtevala vrnitev stroškov za projektno in gradbeno dokumentacijo. Nato je organ navedel dokumente, ki se nanašajo na javni razpis za delovno mesto direktorja občinske uprave in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavrnil vse zahteve prosilca po dodatnih pojasnilih, odgovorih in obrazložitvah ter argumentacijah, ker dokument ne obstaja, organ pa ga na novo ni dolžan ustvariti. Glede obstoječih dokumentov je organ presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke - imena in priimke fizičnih oseb, rojstne podatke, prebivališča, telefonske številke, elektronske naslove, podatke o preteklih delovnih izkušnjah,... Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev, to je posameznikov, ki so že sklenili delovno razmerje pri organu, če so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. Izhajajoč iz tega je organ zaključil, da ni mogoče slediti zahtevi prosilca, da se mu posreduje tudi osebne podatke o kandidatih, ki pri organu niso zaposleni in torej niso javni uslužbenci. Na kandidate, ki niso javni uslužbenci, se določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ne nanaša. Organu pa tudi ni znana druga pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da se podatki o neizbranih kandidatih (ki pa niso javni uslužbenci) lahko posredujejo javnosti oz. da gre za t.i. nevarovane osebne podatke, ki so prosto dostopni po ZDIJZ. Organ je ugotovil, da prijave kandidatov, ki pri niso zaposleni pri njem, vsebujejo varovane osebne podatke, glede katerih ni pravne podlage za posredovanje javnosti. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Organ je ocenil, da institut delnega dostopa glede prijav kandidatov s prilogami ni mogoč zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v teh dokumentih. Če bi v zahtevanih dokumentih prekrili vse varovane osebne podatke, bi prosilec prejel samo prazne obrazce oz. prazne liste papirja. Zahtevo prosilca je zato v tem delu v celoti zavrnil. Je pa organ ugotovil, da je možen delni dostop do zapisnikov komisije, iz katerih izhaja ocena dveh kandidatov, ki pri občini nista zaposlena in torej nista javna uslužbenca. Na teh listinah je organ prekril ime in priimek posameznega kandidata, v preostalem delu pa zapisnike posredoval prosilcu. Izhajajoč iz ugotovitve, da po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso varovani osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je organ zaključil, da v prijavi izbranega kandidata niso varovani osebni podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za razpisano delovno mesto in ocena kandidata z izjemo rojstnega datuma in naslova kandidata v oceni. Podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, so podatki o stopnji in smeri zaključene izobrazbe, znanju tujih jezikov, podatki o izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj (dolžina delovnih izkušenj in vrsta delovnih izkušenj), podatki o znanju dela z računalnikom, podatek o slovenskem državljanstvu, potrdilo sodišča, da zoper kandidata ne teče kazenski postopek in potrdilo iz kazenske evidence. Glede ostalih osebnih podatkov, ki jih vsebuje prijava imenovanega kandidata s prilogami in glede rojstnega datuma in naslova kandidata v oceni kandidata, je organ ugotovil, da gre zavarovane osebne podatke, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zahtevo prosilca glede podatkov, za katere je organ ugotovil, da so osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je zavrnil. Organ je varovane osebne podatke v teh dokumentih prekril in prosilcu omogočil dostop v obliki delnega dostopa, kot to izhaja iz izreka te odločbe. V nadaljevanju je organ navedel, da je bila zakonska osnova za predlagane spremembe Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Log - Dragomer prosilcu že posredovana kot priloga spremnega dopisa št. 090-4/2017-8 z dne 14. 4. 2017. Kljub navedenemu pa je organ, na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZDIJZ, prosilca napotil na Katalog informacij javnega značaja Občine Log - Dragomer, ki je objavljen na spletni strani http://www.log-dragomer.si/za-obcane/katalog-informacij-javnega-znacaja.html ter v nadaljevanju na spletne povezave Register predpisov Občine Log - Dragomer ter Državni register predpisov, ki se nahajata na naslednjih v danem primeru relevantnih spletnih naslovih:
- http://www.lex-localis.info/Kataloglnformacij/VsebinaMape.aspx?SectionlD=a1808b93-a81d-4fea-a5cf-1c4a0780533e
- http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO515
Na koncu je organ še navedel, da se prosilcu v zvezi s pogodbenikom, ki je po naročilu občinske uprave vrednotil vloge za sofinanciranje letnega programa športa, posredujejo dokumenti, ki obstajajo, in sicer ponudba in pogodba, v katerih se prekrije osebni podatek, in sicer ime in priimek direktorja sopogodbenika.
Dne 8. 8. 2017 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-4/2017-10, z dne 24. 7. 2017, v kateri je navedel, da je organ v delu, kjer zahtevi prosilca ni ugodil, v obrazložitvi navedel neustrezno pravno osnovo. Selektivno je izbiral v zakonu (ZVOP-1 in ZDIJZ) in navajal določbe zakona, ki ne dovoljujejo dostave javnih listin. Tako mu je v postopku izbire direktorja občinske uprave posredoval podatke, iz katerih se sicer vidi, da kandidat … ne izpolnjuje predpisanih pogojev (nima izpita iz upravnega prava, nima izkušenj na delovnem področju javne uprave itd.), ni pa mu dovolil vpogleda v vizijo razvoja občine, ki so jo morali kandidati predstaviti. Organ je zavrnil zahtevo, da se omogoči vpogled v predstavitve in izpolnjevanje pogojev ostalih kandidatov, ki so se javili na razpis. Tako ni možno argumentirati zgrešene odločitve o imenovanju neustreznega kandidata na mesto direktorja občinske uprave. Organ je kot argument zavrnitve vpogleda v dokumentacijo ostalih kandidatov navedel, da se lahko posredujejo podatki samo za kandidate, ki so sklenili delovno razmerje pri organu. Ta obrazložitev po mnenju prosilca ne drži, pri čemer se sklicuje na tretji odstavek 9. člena ZVOP-1. Kandidati, ki so se javili na razpis, so bili vsekakor v postopku pogajanj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zato se njihovi podatki lahko obdelujejo. Zaradi nezakonitosti pri razdelitvi sredstev iz razpisa za sofinanciranje športnih vsebin v organu, je prosilec zahteval dokumentacijo v zvezi z delom komisije, ki opravi postopek ugotavljanja popolnosti prispele razpisne dokumentacije in ovrednoti vloge kandidatov, ki so oddali vloge na razpis. Glede na 9. člen Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log Dragomer so naloge komisije naslednje: odpiranje predlogov, ki so prispeli na javni razpis; vrednotenje športnih vsebin; sestava zapisnika o delu; priprava letnega poročila o delu komisije. Organ je zavrnil zahtevo prosilca z obrazložitvijo, da mu je že dostavil zahtevano dokumentacijo. Že iz teksta posredovanih zapisnikov je razvidno, da gre samo za zapisnike o odpiranju predlogov prispelih vlog. Ker pa je naloga komisije, da opravi še ostale obveznosti, je prosilec zahteval zapisnike o celotnem delu komisije, predvidenem v 9. členu Pravilnika. V tem delu organ ni izpolnil zahteve prosilca, ki pričakuje dostavo celotne zahtevane dokumentacije. Popolnoma neustrezno zahtevi je organ prosilcu posredoval prepis in spletno povezavo za predlagane spremembe Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Log Dragomer. Prejel je torej prepis predlaganih sprememb, ne pa pravne podlage za spremembe. Prosilec pričakuje, da mu bo organ dostavil dokument (zakon), ki dovoljuje sprejete spremembe v predlagani vsebini. Pogodba, ki jo je prosilcu posredoval organ, ni ustrezen dokument, ki bi dokazal izpeljan postopek pri izbiri najustreznejšega kandidata, ki naj bi nudil strokovno pomoč komisiji pri vrednotenju športnih vsebin (ni referenc, ni dokazil o strokovni usposobljenosti), zato zahteva prosilca ni izpolnjena. Če organ ne razpolaga z ostalo dokumentacijo (ki je običajna pri oddaji posla), naj pojasni, da je postopek izbire potekal nepravilno in da je izbran kandidat, za katerega organ nima jamstev, kako bo opravil pogodbeno obvezo. Prosilec pričakuje, da bo organ dopolnil neustrezno dokumentacijo glede na zahtevo, ali pojasnil, da se postopki niso vodili zakonito, in da ne razpolaga z ostalo dokumentacijo, ki bi morala obstajati v materializirani obliki, če bi postopki potekali strokovno in zakonito.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-4/2017-12, z dne 23. 8. 2017 poslal IP.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-187/2017/2, z dne 1. 9. 2017 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, in dodatna pojasnila. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-4/2017-14, z dne 7. 9. 2017.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet presoje
Prosilec je z zahtevama z dne 5. 2. 2017 in z dne 19. 4. 2017 zahteval več različnih dokumentov iz različnih vsebinskih področij. Iz dokumentacije, ki jo je IP posredoval organ, izhaja, da je prosilec del zahtevane dokumentacije dobil že v prilogah dopisa št. 090-4/2017-8, z dne 14. 4. 2017 in na podlagi izpodbijane odločbe oz., da je organ dostop do dela dokumentacije zavrnil z izpodbijano odločbo. IP je zato najprej ugotavljal, kateri del zahtevane dokumentacije je predmet pritožbe in ali so glede tega dela dokumentacije kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki izhajajo iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.
IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi navedel, da je od organa prejel samo zapisnike komisije za vrednotenje športnih vsebin o odpiranju predlogov prispelih vlog, ker pa je naloga komisije, da opravi še ostale obveznosti, prosilec zahteva zapisnike o celotnem delu komisije, predvidenem v 9. členu Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Log – Dragomer (v nadaljevanju Pravilnik). V dopisu št. 090-4/2017-14, z dne 7. 9. 2017 je organ pojasnil, da so bili prosilcu posredovani vsi zapisniki o delu komisije za vrednotenje športnih vsebin razpisa za leto 2015 in za zadnje ponovitveno vrednotenje za leto 2014. Navedeno mu je bilo posredovano z dopisom številka 090-4/2017-8 z dne 14. 4. 2017 in z izpodbijano odločbo. IP se je z vpogledom v priloge navedenega dopisa in 1. točko izreka izpodbijane odločbe prepričal, da so bili prosilcu posredovani naslednji dokumenti:
- Poročilo natečajne komisije o izvedbi natečajnega postopka ter o opravljeni izbiri številka 110-1/2014-22, z dne 19. 2. 2015,
- Zapisnik o javnem odpiranju predlogov številka 671 -4/2015-56, z dne 1. 7. 2015,
- Zapisnik o javnem odpiranju predlogov številka 671-4/2015-41, z dne 4. 6. 2015,
- Zapisnik o javnem odpiranju predlogov številka 671-4/2015-27, z dne 14. 5. 2015,
- Zapisnik v zadevi pregleda predloga Športnega društva Dragomer številka 671-10/2013-239, z dne 21. 4. 2016,
- Zapisnik 2. seje Komisije za vrednotenje športnih vsebin številka 671-10/2013-248, z dne19. 5. 2016,
- Zapisnik 3. seje Komisije za vrednotenje športnih vsebin 671-10/2013-249, z dne 12. 10.2016.
IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, da so to vsi zapisniki o delu komisije za vrednotenje športnih vsebin o odpiranju predlogov prispelih vlog, s katerimi organ razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z drugimi zapisniki, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja v zvezi z delom komisije za vrednotenje športnih vsebin, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
V dopisu št. 090-4/2017-14, z dne 7. 9. 2017 je organ v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede sprememb Pravilnika navedel, da so bile te spremembe pripravljene s ciljem uskladitve le-tega z Zakonom o športu in drugo veljavno zakonodajo. Nihče iz organa ni bil predlagatelj nezakonitih sprememb navedenega Pravilnika. Prav tako spremembe Pravilnika niso bile še pregledane s strani občinske uprave, saj je Pravilnik pripravila zunanja sodelujoča. Ko bo predlog sprememb revidiran še s strani občinske uprave, bo le-ta posredovan v postopek obravnavanja in sprejemanja s strani teles občinskega sveta in na koncu samega občinskega sveta. Organ je še navedel, da se bodo v primeru, če se izkaže, da so bile sprejete spremembe Pravilnika v nasprotju z veljavno zakonodajo, le-te takoj odpravile, zoper odgovorno osebo pa se bo postopalo v skladu z veljavno zakonodajo. Organ je priložil še osnutek Pravilnika in odgovore osebe, ki je spremembe pripravila, na pripombe, ki jih je v postopku priprave Pravilnika podal prosilec. IP je ugotovil, da se odgovori na te pripombe deloma nanašajo tudi na pravne podlage za predlagane spremembe Pravilnika in jih je prosilec že prejel. IP je nadalje ugotovil, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu kot prilogo spremnega dopisa št. 090-4/2017-8, z dne 14. 4. 2017 posredoval tudi predlog Občinskemu svetu za spremembo Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Log - Dragomer št. 672-1/2001-43, z dne 5. 12. 2016. Na prvi in drugi strani tega dokumenta so navedene pravne podlage za predlagane spremembe in pripadajoče številke Uradnih listov RS. Poleg tega je organ prosilca v izpodbijani odločbi napotil tudi na spletne strani, kjer so javno dostopni dokumenti, ki so pravna podlaga za predlagane spremembe Pravilnika. Iz navedenega izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov, ki dejansko že obstajajo pri organu v zvezi s spremembami Pravilnika. Glede na to, da prosilec v pritožbi vztraja, da mu organ dostavi dokument (zakon), ki dovoljuje spremembe Pravilnika, IP pojasnjuje, da je posredovanje napotila na številko Uradnega lista RS, v katerem je dokument objavljen, ali spletne povezave, na kateri je dokument objavljen, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP ni znana nobena pravna podlaga, ki bi organ zavezovala k posedovanju kakršnihkoli drugih pravnih podlag za spremembe Pravilnika. Poleg tega že iz definicije izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja le že obstoječ dokument, kar pomeni, da organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan pripraviti npr. novih pojasnil, katere pravne podlage je upošteval za določene spremembe v svojih predpisih. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja v zvezi z dokumenti, ki dovoljujejo spremembe Pravilnika, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. Kot že rečeno, IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še z dodatnimi dokumenti, ki bi ustrezali obravnavani zahtevi prosilca. Prav tako se IP ni pristojen opredeljevati glede domnevnih nezakonitosti pri pripravi sprememb Pravilnika, ki jih izpostavlja prosilec. Vse tovrstne navedbe prosilca zato za ta postopek niso pravno relevantne.
V zvezi z izvajalcem vrednotenja vlog letnega programa športa je organ prosilcu posredoval Pogodbo o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 671-6/2016, z dne 1. 3. 2017 in Ponudbo za vrednotenje športnih vsebin za leto 2016 na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin LPŠ 2016 (4. točka izreka izpodbijane odločbe). Prosilec je v pritožbi navedel, da prejeta dokumentacija ni dokument, ki bi dokazal izpeljan postopek pri izbiri najustreznejšega kandidata, ki naj bi nudil strokovno pomoč komisiji pri vrednotenju športnih vsebin (ni referenc, ni dokazil o strokovni usposobljenosti). Prosilec zahteva, da organ pojasni, če ne razpolaga z ostalo dokumentacijo. Organ v zvezi s temi pritožbenimi navedbami prosilca v dopisu št. 090-4/2017-14, z dne 7. 9. 2017 ni ničesar pojasnjeval, temveč je navedel le, da IP pošilja vso dokumentacijo, ki je nastala v postopku izbire zunanjega plačanega pogodbenika, ki po naročilu občinske uprave vrednoti vloge za sofinanciranje letnega programa športa. Organ je dopisu priložil omenjeno ponudbo in pogodbo ter elektronsko sporočilo, s katerim je pogodbenik organu posredoval navedena dokumenta. V nobenem od teh dokumentov niso navedene niti reference niti dokazila o strokovni usposobljenosti. Da sta ponudba in pogodba edina obstoječa dokumenta v zvezi z izbiro predmetnega pogodbenika, izhaja tudi iz navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Postopek izbire pogodbenega partnerja, kot ga je organ vodil v konkretnem primeru, organu zagotovo ni v prid, zato IP ne vidi razumnih razlogov zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, da razpolaga le z eno ponudbo in pogodbo. Glede na to, da je organ prosilcu že posredoval oba dokumenta, s katerima razpolaga v zvezi z izvajalcem vrednotenja vlog letnega programa športa, je IP v tem delu zavrnil pritožbo prosilca.
Pri organu pa obstajajo naslednje informacije javnega značaja, na katere se nanaša pritožba in so bile zato predmet nadaljnje presoje IP:
- dokument, ki ga prosilec v pritožbi imenuje »vizija razvoja občine«, in sicer je to spremni dopis prijave izbranega kandidata na delovno mesto direktorja občinske uprave v delu, ki se nanaša na besedilo o osebnem doprinosu k razvoju občine (deveta alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe)
- dokumenti, ki jih prosilec v pritožbi imenuje »predstavitve in izpolnjevanje pogojev ostalih kandidatov, ki so se javili na razpis«, in sicer so to dokumenti oziroma deli dokumentov, ki se nanašajo na neizbrane kandidate:
- imena in priimki neizbranih kandidatov v zapisniku št. 110-1/2014-19, z dne 22. 1. 2015 (peta alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe),
- imena, priimki, rojstni datumi in naslovi neizbranih kandidatov v zapisniku št. 110-1/2014-20, z dne 29. 1. 2015 (šesta alineja 2. točke izreka izpodbijane odločbe);
- prijava neizbranega kandidata s prilogami (5. točka izreka izpodbijane odločbe),
- prijava neizbrane kandidatke s prilogami (5. točka izreka izpodbijane odločbe).
Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in delni dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v 5.a členu ali 6. členu ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je glede obravnavanih dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
IP je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je v zvezi z razpisom in izbiro direktorja občinske uprave posredoval organ kot prilogo k dopisu št. 090-4/2017-14, z dne 7. 9. 2017, ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke - imena in priimke fizičnih oseb, izobrazbo, leto rojstva, dosežene nazive, podatke o preteklem delu, osebnostne značilnosti in druge osebne okoliščine. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre pri navedenih podatkih nedvomno za osebne podatke, postavlja pa se vprašanje, ali ti podatki predstavljajo kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov.
Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1). 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. IP je ugotovil, da področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja že sam ZDIJZ, ki v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Upoštevaje dejstvo, da v obravnavanem primeru izjeme iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ne pridejo poštev, je IP ugotovil, da osebni podatki, ki so v zahtevanih dokumentih povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani osebni podatki. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.
Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ torej določa, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev, to je posameznikov, ki so že sklenili delovno razmerje pri organu, če so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. V konkretnem primeru predstavljajo nevarovane osebne podatke tisti osebni podatki, ki so v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja izbranega kandidata, ostali njegovi osebni podatki pa so varovani, ker ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti. Varovani so tudi osebni podatki neizbranih kandidatov, ki sta se prijavila na obravnavani javni natečaj.
V konkretnem primeru je sporno, ali spremni dopis prijave izbranega kandidata na delovno mesto direktorja občinske uprave v delu, ki se nanaša na besedilo o osebnem doprinosu k razvoju občine, predstavlja varovan osebni podatek.
IP je ugotovil, da je organ v besedilu javnega natečaja št. 110-1/2014, z dne 24. 12. 2014 navedel naslednje pogoje za zasedbo uradniškega delovnega mesta direktor občinske uprave Občine Log – Dragomer:
- univerzitetna izobrazba ali najmanj visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem;
- 6 let delovnih izkušenj;
- osnovna raven znanja angleškega jezika;
- državni izpit iz javne uprave oz. obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv;
- funkcionalno znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov.
V javnem natečaju je bilo navedeno tudi, da bodo prednost pri izbiri imeli kandidati z univerzitetno izobrazbo pravne, ekonomske tehnične smeri in večletnimi vodstvenimi izkušnjami. Od kandidata se pričakuje, da ima organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti, sposobnosti timskega dela, poznavanje področja, za katerega kandidira. Kandidat mora izpolnjevati še pogoje, določene v drugem odstavku 88. člena Zakona o javnih uslužbencih.
Navedeni pogoji (oziroma prepovedi) za zasedbo konkretnega razpisanega delovnega mesta opredeljujejo tudi vsebino oziroma razpon t.i. izjeme od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj omogočajo presojo, kateri podatki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta javnega uslužbenca je nedvomno povezano tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
IP je po pregledu besedila v spremnem dopisu prijave izbranega kandidata na delovno mesto direktorja občinske uprave ugotovil, da je organ pravilno presodil, da se prekriti del nanaša na osebni doprinos k razvoju občine. IP pri tem pojasnjuje, da ne gre za tipično »vizijo razvoja občine«, kot je ta del poimenoval prosilec, ampak se v tem kratkem odstavku prepletajo podatki o kandidatovih izkušnjah in osebnih lastnostih ter podatki o predvidenih potrebah občine. Torej se ta del prijave ne nanaša na vsebino, ki je bila v besedilu javnega natečaja opredeljena kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, zato ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Obravnavani del spremnega dopisa prijave izbranega kandidata (drugi odstavek) zato sodi v zasebno sfero posameznika, zato ga je treba skladno s 7. členom ZDIJZ, v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. IP je namreč ugotovil, da delni dostop do tega dela ni mogoč, saj je pri nizanju podatkov iz zasebnega in profesionalnega življenja posameznika koncentracija osebnih podatkov tako velika, da delnega dostopa ne bi bilo mogoče opraviti na smiseln način, saj bi se prekrilo skoraj vse podatke v obravnavanem odstavku. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil tudi v tem delu.
Prav tako je IP v celoti zavrnil tudi pritožbo prosilca glede dostopa do prijav neizbranih kandidatov na razpisano delovno mesto s prilogami, ker delnega dostopa ni mogoče zagotoviti, saj zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v tej dokumentaciji varovanih osebnih podatkov ni mogoče prekriti oz. jih izločiti na način, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Neizbrana kandidata namreč nista sklenila delovnega razmerja pri organu, zato njunih osebnih podatkov (tudi tistih, ki se nanašajo na pogoje, navedene v besedilu javnega natečaja) ni dopustno razkriti javnosti.
IP še pojasnjuje, da argument prosilca, s katerim zatrjuje, da pravno podlago za razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki so se prijavili na javni natečaj, predstavlja tretji odstavek 9. člena ZVOP-1, ne zdrži resne pravne presoje. Navedena določba namreč predstavlja splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, v javnem sektorju pod določenimi pogoji. Kakšne vrste obdelave (npr. zbiranje, shranjevanje, vpogled, sporočanje, dajanje na razpolago, razvrstitev, uničenje,…) osebnih podatkov, ki jo izvaja javni sektor, so v posamičnem primeru dopustne, je treba presojati v vsakem primeru posebej, upoštevaje načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 in področno zakonodajo. Razkritje osebnih podatkov javnosti v smislu obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru ureja ZDIJZ, kar je pojasnjeno že zgoraj. Določba ZVOP-1, na katero se sklicuje prosilec, sama po sebi pa ni pravna podlaga za javno razkrivanje osebnih podatkov javnosti.
Sklepno
Po preučitvi celotne zadeve je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka