Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z izvedbo upravne izvršbe pri njem, kot inšpekcijskem zavezancu. Organ dostop zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP v pritožbenem postopku ni preverjal okoliščin obstoja dokumenta, temveč je pritožbo zavrnil, ker do zahtevanih dokumentov prosilec ni upravičen zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je namreč zahteval dokument v zvezi s točno določeno fizično osebo, zato bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov (ne glede na to, da se je dokument nanašal nanj).

ODLOČBA:

Številka: 090-185/2017/2

Datum: 5. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 4. 8. 2017 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 090-13/2013-143 z dne 5. 7. 2017, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbo prosilca z dne 4. 8. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-13/2013-143 z dne 5. 7. 2017, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 8. 6. 2017 zahteval fotokopijo pogodbe o fotografskih storitvah št. 2522-09-000026 z dne 20. 3. 2009 in vpogled v izpis slik iz DVD-ja z datumom, uro in opisom slike, ki so nastale pri izvedbi upravne izvršbe pri prosilcu dne 10. 7. 2009.

Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo št. 090-13/2013-143 z dne 5. 7. 2017 delno zavrnil dostop. Organ je prosilca seznanil z zahtevano pogodbo o fotografskih storitvah, v kateri je prekril varovane osebne podatke. V delu, ki se nanaša na dostop do fotografij iz DVD-ja z datumom, uro in opisom slike, ki so nastale na upravni izvršbi pri prosilcu dne 10. 7. 2009, pa je organ ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo sta vložila pritožbo … in …. V pritožbi sta navedla več okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da zahtevane fotografije pri organu obstajajo. Prosilca sta navedla, da organ krši zakonodajo v zvezi z varstvom dokumentarnega gradiva, če z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prav tako sta navajala okoliščine iz postopka upravne izvršbe, ki ga je vodil organ in iz postopka pred sodiščem, iz katerih po mnenju prosilcev izhaja, da zahtevani dokument pri organu obstaja.

S sklepom št. 090-13/2013/145 z dne 17. 8. 2017 je organ zavrgel pritožbo …, ker je ugotovil, da ni bila upravičena oseba za vložitev pritožbe. Zahtevo je namreč vložil le …, zato je organ z izpodbijano odločbo odločil le o njegovi pravici.

… in … sta dne 12. 8. 2017 vložila dopolnitev pritožbe. V dopolnitvi pritožbe zatrjujeta, da so bile zahtevane fotografije prenesene na računalnik inšpektorice, ki je vodila postopek. Prosilca zatrjujeta tudi nepravilnosti pri ravnanju z dokaznim gradivom. Prav tako sta priložila več prilog, med drugim tudi zapisnike iz upravnega spisa št. 06122-3454/2007 in zapisnike glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki so jim priložene fotografije izvedbe upravne izvršbe.  

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-13/2013/147 z dne 18. 8. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetni zadevi sta pritožbo vložila … in …. Organ je s sklepom št. 090-13/2013/145 z dne 17. 8. 2017 zavrgel pritožbo …, ker v konkretnem postopku ni sodelovala kot prosilka. Ker je bila izpodbijana odločba št. 090-13/2013-143 z dne 5. 7. 2017 izdana le prosilcu …, IP v tem postopku odloča le o njegovi pritožbi, ki je upravičena oseba za vložitev pritožbe.

IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje glede zavrnitve dostopa do fotografij, ki so nastale pri izvedbi upravne izvršbe pri prosilcu dne 10. 7. 2009 (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Organ je zahtevano pogodbo o fotografskih storitvah (1. točka izreka izpodbijane odločbe) prosilcu posredoval s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, glede česar se prosilec ni pritožil, zato je izpodbijana odločba v tem delu postala dokončna in pravnomočna.

Glede izpodbijanega dela odločbe št. 090-13/2013-143, IP ugotavlja, da je prosilec fizična oseba, zato se dokumenti, ki jih je zahteval, nanašajo nanj, kot na fizično osebo. Ker pa je prosilec zahteval dokumente v zvezi z določeno fizično osebo, je treba dostop zavrniti na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov (kot obrazloženo v nadaljevanju).  Glede na navedeno, da je treba dostop zavrniti na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, v predmetnem postopku ni relevantno ali zahtevani dokumenti obstajajo pri organu ali ne, zato IP v predmetnem postopku ni izpeljal posebnega ugotovitvenega postopka in izvedel ogleda in camera (ki ga je predlagal prosilec). Vprašanje, ali dokument obstaja oziroma ali organ z dokumentom razpolaga (torej ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ), je sicer bistveni razlog za zavrnitev zahteve in tudi temeljni pritožbeni argument prosilca, vendar pa mora IP pri svojem odločanju slediti tudi načelu ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, ki določa, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je treba v konkretnem primeru dostop zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov (tudi če bi v postopku ugotovili, da organ z dokumentom morda razpolaga), po mnenju IP, izvedba ogleda in camera ali drugega dejanja ugotovitvenega postopka ne bi prispevala k ugotovitvi relevantnih dejstev za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.

1. Izjema varstva osebnih podatkov

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. točke prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

V konkretnem primeru prosilec zahteva fotografije iz upravne izvršbe, ki je bila izvedena točno določeni fizični osebi. Podatki o dejstvu in izvedbi upravne izvršbe zoper določenega posameznika so po mnenju IP varovani osebni podatki, za katere ne obstaja posebna zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1. Že samo morebitno dejstvo obstoja fotografij bi nepooblaščeni osebi dalo informacijo o tem, da se je zoper določenega posameznika izvedla upravna izvršba, kar predstavlja varovan osebni podatek. Takšno razkritje v postopku po ZDIJZ bi predstavljalo prekršek po 5. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, ker so bile fotografije napravljene za namen izvedbe postopka upravne izvršbe, za razkritje osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ pa v konkretnem primeru ne obstaja ustrezna zakonska podlaga (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ob tem tudi ni relevantno, da je prosilec zahteval svoje osebne podatke. Ker jih je zahteval po ZDIJZ, se v tem postopku njegova zahteva in pritožba obravnavata z vidika informacij javnega značaja, torej gre za vprašanje, ali so zahtevane informacije, kot informacije javnega značaj, prosto dostopne vsakomur, ne le prosilcu. V postopku po ZDIJZ se vprašanje dostopa do informacij javnega značaja namreč obravnava z vidika načela erga omnes in ne glede na status konkretnega prosilca.

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke za točno določeno osebo, je IP še ugotovil, da ne bi bilo mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ (tudi če bi zahtevani dokumenti obstajali, česar pa IP v predmetnem postopku ni ugotavljal). Kot navedeno zgoraj, bi že samo morebitno dejstvo obstoja fotografij kazalo na to, da je bila pri določenemu posamezniku izvedena upravna izvršba, kar predstavlja varovan osebni podatek. Posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.  Pritožbo prosilca je IP posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.,

Asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka