Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-184/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do informacije o številu podanih in odobrenih vlog za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt »Celovški dvori« v Ljubljani, od leta 2009 do 1. 7. 2017, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ sicer s tovrstnimi informacijami razpolaga, saj je pristojen odločati o vlogah za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt in je obrazec dostopen na spletni strani organa. Predmet presoje pa je bilo vezano na vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo po kriteriju prosilke. IP je na podlagi pojasnil, izvedenega ogleda in camera ter vpogleda v letna poročila ugotovil, da organ nedvomno ne razpolaga z dokumentom, ki izkazuje zahtevani podatek. Nadalje je IP ugotavljal, ali se morda zahtevana informacija nahaja v računalniški bazi in bi lahko na enostaven način prišli do informacije, ki je predmet zahteve. IP je vpogledal v SPIS 1,45 in ugotovil, da računalniška tehnologija organu ne omogoča iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilke, in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilke, je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-184/2017/6
Datum: 25. 9. 2015
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 8. 2017, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelka za ravnanje z nepremičninami, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-59/2017-3 z dne 4. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 14. 8. 2017 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Oddelka za ravnanje z nepremičninami, št. 090-59/2017-3 z dne 4. 8. 2017, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 28. 7. 2017 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, da ji posreduje informacije o številu podanih in odobrenih vlog za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt »Celovški dvori« v Ljubljani, od leta 2009 do 1. 7. 2017. Pri tem je navedla, da naj se ji zahtevana informacija posreduje na navedeni naslov.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-59/2017-3 z dne 4. 8. 2017, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da zahtevana informacija (podatek o podanih in odobrenih vlogah) ne izpolnjuje definicije informacije javnega značaja, kot jo določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, saj gre po zakonski definiciji za informacijo javnega značaja, če le-ta izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument). Organ ob tem pojasnjuje, da dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva o navedeni zadevi pri organu ne obstaja, zato te informacije ni mogoče posredovati. Organ je zaključil, da glede na to, da zahtevani podatki, ki izhajajo iz zahteve z dne 25. 7. 2017, niso informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, se zahteva prosilke v celoti zavrne. Stroški postopka niso nastali.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka pri organu vložila pritožbo z dne 14. 8. 2017. V pritožbi je navedla, da se z odločitvijo organa ne strinja. Prosilka meni, da organ kot pristojni organ za odločanje o vlogah za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt iz 59. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) izdaja tako zavrnitvene kot tudi odobritvene odločbe. Tudi iz odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča izhaja, da je organ lastnik in skrbnik podatkovne zbirke, ki je osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (12. člen). Iz navedenega izhaja, da mora organ imeti podatke o tem, kdo mora plačati NUSZ in kdo je oproščen plačila. Glede na navedeno organ nedvomno razpolaga z informacijo o tem, koliko občanov je za objekt »Celovški dvori« na Rakuševi ulici v Ljubljani sploh podalo takšno vlogo in kolikim je bila izdana odobritvena odločba. Možno sicer je, da posebej evidence oz. dokumenta z izključno temi podatki nima, vendar to ni ovira po ZDIJZ, ki bi upravičevala, da zavezanec zahtevane informacije ne poišče v svojih izdanih odločbah in jo posreduje vlagatelju. Prosilka je poudarila, da iz sodbe Upravnega sodišča (UL 0011751 z dne 6.1.2016) izhaja, da mora organ, ki ima informacijo v računalniški bazi in bi zato lahko na enostaven način prišel do želene informacije, le to posredovati vlagatelju. Zahtevana informacija se nedvomno nahaja v dokumentih, ki jih je organ že izdal, vendar organ zahtevane informacije noče poiskati in posredovati iz razloga, ker naj le te ne bi obstajale v samostojnem dokumentu. Prosilka meni, da je takšna odločitev organa neupravičena, zato prosi, da se organ pozove k izpolnitvi obveznosti in posredovanju informacij ter se jih v primeru neizpolnjevanja obveznosti ustrezno sankcionira.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 17. 8. 2017, št. 090-59/2017-5, s prilogami, poslal v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je zahtevo prosilke namreč zavrnil iz razloga, ker z zahtevano informacijo o številu podanih in odobrenih vlog za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt »Celovški dvori« v Ljubljani od leta 2009 do 1. 7. 2017, ne razpolaga. Pritožba prosilke pa izhaja iz domneve, da organ z zahtevano informacijo razpolaga oz. da bi z njo moral razpolagati, saj je pristojen odločati o vlogah za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt (obrazec je dostopen na spletni strani organa[1]).
IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 12. 9. 2017 pozval organ k dodatnemu pojasnilu, saj glede na zgoraj naveden obrazec, ki se vloži pri organu, ni nobenega dvoma, da organ s tovrstnimi informacijami razpolaga. Prosilka je sicer zahtevala zgolj statistični podatek - številko, zato je IP pozval organ, da pojasni, ali vodi statistiko vseh vloženih in ločeno vseh odobrenih vlog (letno, mesečno, ..?). Ali je iz teh vlog mogoče izločiti tiste, ki so predmet zahteve in so torej vezane na "kriterij", da se nanašajo na "Celovške dvore". Ali imajo te zadeve svojo klasifikacijsko številko? Po kakšnih kriterijih se vloge vodijo: npr. po naslovu zavezanca, ali po naslovu objekta na katerega se vloga nanaša, ipd.? V kakšni obliki se vloge obravnavajo (v fizični obliki, elektronski obliki,...) za obdobje zahteve od leta 2009 do 1. 7.2017? Če vodijo zadeve v elektronski obliki, ali je med iskalnimi nizi "Celovški dvori" ali pa "ulica - kjer so Celovški dvori"?
Organ je dne 19. 9. 2017 odgovoril, da se evidenca zadev in dokumentov v MOL vodi v dokumentnem sistemu SPIS 1.45. Sistem omogoča izdelavo upravne statistike in izdelavo poročil glede na izbrane kriterije. Vse zadeve iz delovnega področja NUSZ so se od leta 2009 do leta 2016 vodile pod klasifikacijskim znakom št. 422. Zato bi, za točno posredovanje števila zadev, ki se nanašajo na »Celovški dvori«, za katere sprašuje prosilka, morali za vsako posamezno leto ročno pregledovati spise. Organ je še pojasnil, da je statistika vloženih in odobrenih vlog razvidna iz upravne statistike, ki je pripravljena na podlagi podatkov iz SPIS, za določeno obdobje, vendar ne omogoča istočasno upoštevanje dodatnih kriterijev npr. »Celovški dvori«. Poročila, ki so v SPIS izdelana na podlagi izbranih kriterijev, se lahko natančno pripravijo, če so podatki navedeni v definiranih poljih, npr. ključna beseda. Iz teh poročil ni razvidno, ali je vloga odobrena. Poročila, ki se izdelajo na podlagi podatkov, zapisanih v poljih "opis dokumenta ali opis zadeve" ali na podlagi podatkov, zapisanih v polju "Vsebina", niso povsem zanesljiva, ker so ta polja namenjena prostemu opisu. Od 1.1.2017 je v MOL v veljavi nov »Načrt klasifikacijskih znakov«, kjer so bili upoštevani predlogi za nižji nivo klasifikacijskih znakov v okviru znaka 422 (spodaj) zaradi večje preglednosti na področju NUSZ. Klasifikacijski znak za vloge za oprostitev plačila NUSZ 5 let po prvi vselitvi ali zaradi socialne ogroženosti je 4222. Vloge prejemajo v fizični in elektronski obliki, vodi se elektronska evidenca v SPIS.
Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 20. 9. 2017 pri organu izvedel še ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi vsa dejstva, relevantna v zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da področja NUSZ, ki se vodi pod klasifikacijskim znakom št. 422, pomeni obdavčitve premoženja, kamor so vključeni: napovedi, pritožbe, spremembe zavezancev, oprostitve socialne in 5 letne. Teh zadev je letno cca 4000. Organ je poudaril, da so zavezani izdelati letno poročilo v skladu s 322. členom ZUP in pravilnikom o vodenju evidence o upravnem postopku (drugi in tretji odst. 5. čl.), ki vključuje vse zadeve, ki se nanašajo na NUSZ in v kateri so vključene tudi oprostitve socialne in za pet let, ki se vodijo po ZUP. To pomeni, da odsek za urbano ekonomiko, ki odloča po ZUP o »oprostitvah socialne in 5 let«, pošlje vsako leto poročilo o delu za upravno statistiko službi za upravne zadeve, ki pripravi končno poročilo za celoten MOL. V tem poročilu ni posebej vlog za 5 letno oprostitev, ampak so znotraj statistike upravnih postopkov. Organ je pojasnil, da jim zakonodaja ne nalaga, da vodijo statistiko in evidenco zadev, ki bi se nanašala samo na to, kar je predmet zahteve, torej na vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prvih 5 let.
IP na podlagi pojasnil, izvedenega ogleda in camera ter vpogleda v letna poročila ugotavlja, da organ nedvomno ne razpolaga z dokumentom, ki izkazuje podatek »o številu podanih in odobrenih vlog za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za prvih 5 let po vselitvi v novo zgrajen stanovanjski objekt »Celovški dvori« v Ljubljani, od leta 2009 do 1. 7. 2017«. Organ je pojasnil svoje obveznosti glede vodenja statističnih podatkov, prav tako pa IP ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da vodi statistične podatke po kriteriju, ki je predmet zahteve.
Kot pravilno opozarja prosilka v pritožbi, pa je bilo treba v obravnavanem primeru ugotoviti, ali se morda zahtevana informacija nahaja v računalniški bazi in bi lahko na enostaven način prišli do informacije, ki je predmet zahteve. Sodna praksa[2] se je v zvezi s tovrstnimi vprašanji v podobnih zadevah že izrekala oziroma postavila določene standarde, da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima[3].
Glede na navedeno je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevano informacijo mogoče pridobiti iz računalniške baze, s katero organ razpolaga.
V tej zvezi je organ na ogledu in camera IP predložil »poročilo o delu pri odločanju v upravnih zadevah na prvi stopnji, za leto 2016«, ki izkazuje, koliko je vseh odobrenih vlog v posameznem letu, in sicer je bilo skupaj 524 vlog za 5 let in socialne, odobrenih 488 vse skupaj (5 let in socialne). Organ to šteje ročno, sproti in je vezan na številčni podatek obravnavanih zadev. To pomeni, da statističen podatek, ki je zaveden v navedenem poročilu, neposredno ni povezan z zadevo, zato je potrebno za zadeve od leta 2009 do 2017 odpreti vse zadeve pod klas. št. 422, (kjer so vključene tudi druge zadeve poleg oprostitve), in vsebinsko pogledati, ali je šlo za oprostitev za 5 let in nadalje, za kateri objekt oz. naslov je šlo in če se je vlogi ugodilo. Organ je ob tem še posebej poudaril, da beseda »Celovški dvori« ni naslov objektov oz nepremičnin, zato ga nikoli ne bi niti vpisali v sistem SPIS, saj se vpisujejo izključno naslovi subjektov oziroma vlagateljev, ne pa t.im. nazivi stanovanjskih sosesk. Vendar tudi, če bi prosilka navedla naslove objektov, za vloge oprostitve pet let, bi organ moral ročno spise odpreti in po vsebini ugotavljati, ali se vloga nanaša na zahtevani objekt na zahtevanem naslovu. Organ je pojasnil, da po kriteriju, ki ga je navedla prosilka, ni niti dolžan voditi evidence, niti za potrebe svojega dela ne vodi evidence po objektih, za katere je bila dana oprostitev, saj za organ to ni ključno in ni predmet presoje, kje se objekt nahaja. Pri odločanju je upravni organ zgolj vezan na presojo, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za petletno oprostitev, kot jo določa zakonodaja. Zato se podatki vodijo izključno po imenu in priimku in naslovu vlagatelja, ki pa ni nujno identičen naslovu objekta, ki je predmet vloge za oprostitve za 5 let. To je ključni razlog, da je organ zahtevo zavrnil.
IP je vpogledal v sistem SPIS 1.45 (Lotus notes) po vseh zbirkah. Vneseni so bili različni kriteriji iskanja: po kriteriju »celovški dvori« in »oprostitev«, sistem ni dal nobenega rezultata, kriterij »celovški dvori« »422« je dal tri rezultate, ki so bili preverba podatkov in se niso nanašali na oprostitev. Organ pove, da se naselje »Celovški dvori« nahaja na naslovu Rakuševa z več št., zato se je v iskalnik vneslo tudi »rakuševa« in »oprostit« ter »422«, kar je dalo 168 dokumentov oz. 88 zadev, pri tem je bilo ugotovljeno, da so vključene tudi vloge za oprostitev socialne (ker iskalni kriterij dodatno 5, ni dal drugačnih zadetkov). Organ je pojasnil, da je sistem iskal zgolj po naslovu subjekta, torej vlagatelja, kjer je prijavljen (ime in priimek ter naslovu, ki je navedena v vlogi), ne pa po naslovu objekta, ki je predmet oprostitve, kar pomeni, da podatek (168 zadetkov) ni točen z vidika zahteve prosilke, ni rezultat njene zahteve po ZDIJZ, saj se sistem na tak način ne vodi. Kar pomeni, da tudi, če bi prosilka spremenila zahtevo in jo vezala na naslov, organ podatka ne bi mogel pridobiti iz sistema, ker se na tak način evidenca ne vodi, niti je organ na tak način ni dolžan voditi v smislu »evidence nepremičnin, ki jim je bila izdana oprostitev«. Organ tega nima. Pravica oprostitve je vezana na fizično osebo, ki jo uveljavlja, zato se po subjektu tudi vodi in se zadeve ne vodijo po podatku o naslovu objekta, za katerega se pravica uveljavlja.
Glede na navedeno IP ugotavlja, da sistem SPIS 1.45 ne omogoča, da bi iz računalniške baze enostavno in hitro priklicali podatke, ki so predmet zahteve prosilke. IP ob tem poudarja, da organ sicer razpolaga z vlogami za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prvih 5 let, med katerimi pa zagotovo ni takšne, ki bi se nanašala na » celovške dvore« in bi torej v tem smislu ustrezala kriteriju prosilke. Morda pa so lahko takšne, ki bi se nanašale na ulico, ki ustreza »Celovškim dvorom« (kar sicer ni predmet zahteve). Ne glede na navedeno, pa nikakor ni mogoče reči, da podatki, ki so razpršeni v navedenih dokumentih v računalniški bazi, pod klasifikacijskim znakom št. 422, že predstavljajo zbirko, na podlagi katere se bi izdelal oziroma pridobil zahtevani »statistični podatek«, ki bi ustrezal kriteriju, ki ga je navedla prosilka v obravnavani zahtevi. Organ bi namreč moral vsako zadevo posebej odpreti in vsebinsko pregledati, ali je šlo za oprostitev za 5 let in nadalje za kateri objekt oz. naslov je šlo in če se je vlogi ugodilo. Pri čemer podatka »celovški dvori« ne bi nikoli našli.
Iz navedenega izhaja, da računalniška tehnologija organu ne omogoča iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilke, in ker organ tudi sicer ne razpolaga z zbirko dokumentov po kriterijih prosilke, je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. IP bi ob tem opozoril na sodbo Upravno sodišče RS št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010, v kateri je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.
V obravnavanem primeru pa je ključno dejstvo, da glede na postavljen kriterij »celovški dvori« organ takšne zbirke, iz katere bi povzeli »številko«, ki je predmet zahteve, niti ne bi mogel ustvariti, ne glede na vložen čas in trud, saj kot je organ večkrat poudaril se v upravnem postopku odločanje o vlogi za oprostitev, ki ga vodijo v sistemu SPIS 1,45, zavedejo izključno podatki o imenu, priimku in naslovu vlagatelja, ne pa imena stanovanjskih sosesk, niti naslovi objektov, ki so predmet oprostitve.
IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje zahtevano informacijo, s katero ne razpolaga.
V skladu z navedenim je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/application/17160/vloga-obrazec-za-5-letno-oprostitev-placila-nusz-2016-3-2.pdf
[2] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017
[3] Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017