Prosilec - JEKO d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od organa  zahteval podatke o (ne)plačilu najemnine za grob, vezane na določenega posameznika. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se do obstoja dokumentov ni opredelil, saj bi že s tem prosilcu razkril varovane osebne podatke posameznika. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa. Kadar je zahteva prosilca oblikovana na način, da prosilec z njo zahteva varovane osebne podatke posameznika, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov, po presoji IP pravilna in zakonita.

ODLOČBA:

Številka: 090-183/2017/4

Datum: 25. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 8. 2017, zoper odločbo JEKO, javno komunalno podjetje, d. o. o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), št. 0/02-PS-347/2017 z dne 3. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 8. 2017 zoper odločbo JEKO, javno komunalno podjetje, d. o. o., Jesenice, št. 0/02-PS-347/2017 z dne 3. 8. 2017 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer za :

1. informacijo od kdaj (datum) je plačevanje najemnine dvojnega groba, ki je tik ob grobu prosilca, oproščena poimensko navedena …,
2. informacijo o tem, na kakšni podlagi ji je bilo to omogočeno, oz. ali je bilo to odobreno že …,
3. dokumentacijo, ki obstaja v zvezi z navedeno odobritvijo.

Organ je z odločbo št. 0/02-PS-347/2017 z dne 3. 8. 2017 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v odločbi navedel, da zahtevani dokumenti praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, vendar se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Posledično tudi ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj bi se že iz same navedbe, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, nedvomno lahko sklepalo na vsebino te informacije, iz dokumentacije pa ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost, saj je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato anonimizacija ne bi bila mogoča. Organ je v odločbi še pojasnil, da je pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja treba izhajati iz tega, da je določena informacija, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, kar bi v konkretnem primeru pomenilo, da če bi bilo zahtevi prosilca ugodeno, bi lahko zahtevane informacije pridobil vsak, ki bi to želel in ne samo prosilec.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 9. 8. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je bil povod za vložitev zahteve dejstvo, da je organ … zavrnil prošnjo za brezplačen najem groba, četudi naj bi šlo pri oprostitvi plačila najemnine za izvrševanje starega dogovora o neplačevanju najemnine v zameno za prenos lastninske pravice na zemljišču, kamor se je širilo pokopališče, ki ga je pisno potrdil tudi … Prosilcu je znana zavrnitev najema, … prav tako mu je tudi poznana okoliščina, da .... Prosilec je zapisal, da je pokopališčna dejavnost javna služba. Skliceval se je tudi na odločbe pritožbenega organa, v katerih je ta večkrat odločil, da dejstvo, da prosilec ve, na koga se nanaša zahtevana informacija, ne more vplivati na odločitev organa, saj je razkritje informacij presoja z vidika javnosti (univerzalnega prosilca) in ne z vidika konkretnega prosilca). ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb za vse, tako pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij  javnega značaja ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, ali gre celo za osebne podatke samega prosilca. Vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, namreč v tem postopku ni relevantno. Opiranje odločitve organa o zahtevku prosilca, zgolj na formulacijo samega zahtevka, in opustitev presoje zahtevanih informacij z vidika učinka »erga omnes«, kot to zahtevajo določbe ZDIJZ, pomeni kršitev pravil postopka, kot tudi materialnega prava. Prosilec je navedel, da je upravičen do delnega dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, tako da bodo na dokumentih prekriti varovani osebni podatki, dostopna pa njihova vsebina. Prosilec je podredno še navedel, da je po odločitvi Upravnega sodišča (sodba in sklep I U 865/2015 z dne 7. 9. 2016), treba pojem porabe razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem. Dajanje grobov v brezplačni najem, predstavlja neodplačno razpolaganje s premoženjem, zaupanim za namen izvajanja javne službe. Upoštevaje okoliščino, da je bil brezplačni najem drugemu prosilcu odklonjen s pojasnilom, da organ nima pravne podlage za odobritev brezplačnega najema groba, pa je za razkritje informacij javnega značaja podan tudi javni interes.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 0/02-PS-359/2017 z dne 16. 8. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec v konkretnem primeru izpodbija odločbo v celoti in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa. Ugotovitev, ali dokument v konkretnem primeru obstaja ali ne, je za odločitev v navedeni zadevi irelevantna, saj je že na načelni ravni mogoče slediti odločitvi organa, da je glede na samo formulacijo zahteve mogoče ugotoviti, da prosilec želi preko določb ZDIJZ priti do varovanih osebnih podatkov posameznika, kar bi predstavljalo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 namreč določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Skladno s tretjo točko 6. člena ZVOP-1 pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V primeru, da bi se organ opredelil do (ne)obstoja dokumenta, bi to že predstavljalo obdelavo osebnih podatkov posameznika, za kar bi moral imeti organ zakonsko podlago. Tudi v primeru, da bi organ dokument anonimiziral in ga posredoval prosilcu v anonimizirani obliki, na način, da splošni javnosti ne bi bilo znano, na katerega posameznika se podatki iz dokumenta nanašajo, to še ne pomeni, da slednje ne bi bilo znano prosilcu samemu. Kadar organ odloča o tem, ali ima zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov posameznika, mora to presoditi tudi v oziru do prosilca samega, če iz zahteve prosilca nedvomno izhaja, da prosilec sam ve, na koga se nanašajo osebni podatki iz zahtevane dokumentacije oz. da zahteva posredovanje dokumentacije v povezavi z določenim ali določljivim posameznikom.

Kriterij univerzalnega prosilca, ki ga v pritožbenih navedbah izpostavlja prosilec, ni mogoče uporabiti na način, kot ga navaja prosilec, saj bi slednje pomenilo zlorabo pravic po ZDIJZ za dostop do osebnih podatkov posameznikov, do katerih prosilec sicer ni upravičen. Kriterij univerzalnega prosilca oz. presoja dostopa do informacij javnega značaja z vidika »erga omnes« pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega želi posameznik prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot mu ga nudijo določbe po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal). Dostop do dokumenta je namreč treba presojati z vidika, ali lahko te informacije dobi katerikoli prosilec, ki bi informacijo zahteval, ne glede na specifične okoliščine posameznega prosilca. V konkretnem primeru noben prosilec ne bi mogel uspeti z zahtevo, kot jo je postavil konkretni prosilec, saj ZDIJZ nobenemu posamezniku ne daje podlage za dostop do varovanih osebnih podatkov posameznika.

V zvezi z odločitvijo IP v konkretnem primeru velja poudariti, da je IP svoje stališče iz predhodnih odločb spremenil zaradi spremenjene sodne prakse. IP je svojo odločitev tako oprl predvsem  na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v kateri je sodišče v vsebinsko primerljivem primeru odločilo, da kadar se zahteva nanaša na varovani osebni podatek, ko je to definirano v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, delni dostop do dokumenta ni mogoč. Sodišče se je v navedeni sodbi opredelilo tudi do »erga omnes« vidika zahtevanih informacij in je navedlo da »za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec interes za pridobitev zahtevanih javnih informacij, ampak gre za pravico, ki pripada vsakomur, ne glede na razloge, zaradi katerih nekdo zahteva dostop do javnih informacij. Tako sploh ni pravno relevantno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevane informacije. /…/ Sodišče poudarja, da se zahtev za dostop do informacij javnega značaja ne presoja z vidika, za kakšen interes prosilca bodo služile zahtevane informacije, ampak je pomembno le, da je zahtevana informacija v skladu z ZDIJZ javna oziroma da ne gre za izjemo iz 6. člena ZDIJZ. Ker v konkretnem primeru zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do javnih informacij in tako zakonit razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov, je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita.« Kljub upoštevanju načela »erga omnes« dokumenta ni dopustno presojati zgolj z vidika že anonimizirane oblike, temveč je treba v primeru, kadar prosilec z zahtevo zahteva varovane osebne podatke, to upoštevati in takšno zahtevo zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne da bi organ ob tem že s potrditvijo obstoja dokumenta, razkril varovane osebne podatke. Odločbe IP, na katere se v pritožbi neutemeljeno sklicuje prosilec, so bile vse sprejete pred zgoraj navedeno sodbo Upravnega sodišča, in sicer v letih 2009, 2010 in 2012. Novejša praksa IP, ki sledi zgoraj citirani odločbi Upravnega sodišča, pa je skladna z odločitvijo v konkretni zadevi in sledi temu, da kadar je zahteva oblikovana na način, da se nanaša na varovane osebne podatke, je treba takšno zahtevo zavrniti, saj delni dostop do dokumenta ni mogoč (glej npr. odločbo IP št. 090-139/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017 in 090-185/2017 z dne 5. 9. 2017). Smiselno podobno stališče je zavzelo sodišče tudi v sodbi opr.št. I U 227/2015-7 z dne 23. 4. 2015.

IP tudi ni sledil navedbam prosilca, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev, saj se sodba, ki jo je citiral prosilec nanaša na povsem drugačno dejansko stanje. Prodaje delnic, ki so v neposredni oziroma posredni lasti Republike Slovenije, namreč ni mogoče enačiti s primerom, ali  je izvajalec javne službe posameznika oprostil plačila najemnine za grob ali ne.

V konkretnem primeru tudi ni podan javni interes za razkritje zahtevanih informacij, saj vprašanje morebitnega (ne)obračunavanja najemnine za grob določenemu posamezniku ne predstavlja informacije, za katero bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V konkretnem primeru namreč ne gre za situacijo, ki se navezuje na javno varnost, javno zdravje ali odgovornost in transparentnost javnega odločanja, ki bi sprožala širšo javno razpravo.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                               

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka