Prosilec - CSD Kamnik

POVZETEK:

Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo za tri zaporedna leta v zvezi z izvajanjem storitev prve socialne pomoči in v zvezi z izvajanjem nalog in ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Organ je zavrnil dostop na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokumente, kjer anonimizacija ni mogoča brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ker gre v konkretnem primeru za dokumente, ki vsebujejo občutljive informacije o posameznikih (tudi mladoletnih osebah) in kjer velja posebno strog režim glede varstva osebnih podatkov po področni zakonodaji, je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do dokumentacije v celoti, brez individualne in konkretne presoje zahtevanih dokumentov. IP je glede na pregledano dokumentacijo in naravo stvari s prepričanostjo ugotovil, da gre za vrsto dokumentacije, kjer ni mogoče izvesti delnega dostopa (anonimizacije) brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-181/2017/4

Datum: 14. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 026-2/2017 z dne 24. 7. 2017, Centra za socialno delo Kamnik, Usnjarska cesta 8, 1241 Kamnik (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 8. 2017 zoper odločbo Centra za socialno delo Kamnik št. 026-2/2017 z dne 24. 7. 2017 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 13. 6. 2017 zahteval dostop do kopij vse dokumentacije za leta 2015, 2016 in 2017, s katero razpolaga organ v okviru nalog izvajanja storitve prve socialne pomoči in vseh dokumentov nastalih v okviru nalog po ZPND.

Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, pri čemer je ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih osebni podatki tako prepletajo, da jih ni mogoče razkriti brez ogrozitve varovanih informacij. Navedel je, da se zahtevana dokumentacija po vsebini nanaša na posebej občutljivo področje storitev in ukrepov, namenjenih preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav ter obravnavo nasilja v družini. Iz dokumentacije izhajajo podrobni opisi družinskih in socialnih razmer in postopek obravnave nasilja v družini, ki ga organ izvaja na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08 in 68/16; v nadaljevanju ZPND) in Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17, v nadaljevanju ZSV). Organ navaja, da ZPND v 9. členu predpisuje varstvo identitete žrtve, v 9.a členu pa določa obveznost varstva podatkov o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito, kot poklicno skrivnost. Postopki izvajanja prve socialne pomoči morajo biti v skladu s 93. členom ZSV vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca. Iz navedenega je organ zaključil, da zahtevani dokumenti v celoti predstavljajo varovane osebne  podatke, ki jih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti javnosti.

Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 3. 8. 2017, v kateri zatrjuje, da je organ neupravičeno zavrnil dostop v celoti. Navaja, da se ne želi seznaniti z varovanimi osebnimi podatki, temveč želi iz dokumentov razbrati model delovanja organa na področju družinskega nasilja. Meni, da je organ neresno obravnaval njegovo prošnjo, ko je zavrnil dostop do dokumentacije v celoti.

IP je v zadevi opravil pri organu ogled in camera dne 28. 8. 2017. Organ je pojasnil, da med zahtevano dokumentacijo spadajo vse zadeve, ki jih organ vodi v zvezi s storitvijo prva socialna pomoč (PSP) in v zvezi z izvajanjem ZPND. V okviru storitve PSP organ hrani za leto 2015, 363 zadev, za leto 2016, 368 zadev in za leto 2017 (do 10. 8. 2017) 218 zadev. Storitev PSP se izvaja na podlagi ZSV in prestavlja prvi stik z uporabnikom, v katerem se opredeli njegove težave za nadaljnjo obravnavo pri organu. Postopek je neformaliziran in lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje usmeritve oziroma druge ukrepe in postopke, zato se dokumenti iz teh zadev pogosto prekrivajo z dokumenti v drugih zadevah iz pristojnosti organa. V zvezi z izvajanjem nalog po ZPND, organ za zahtevano obdobje (2015 – 2017) hrani za leto 2015, 70 zadev, za leto 2016, 57 zadev in za leto 2017 (do 10. 8. 2017), 40 zadev. Organ je pojasnil, da je postopek obravnave po ZPND neformaliziran in svetovalno-usmerjevalne narave in podlaga za pomoč žrtvam ter morebitno nadaljnje ukrepanje organa oziroma drugih pristojnih služb. IP je primeroma prevzel v spis nekatere zadeve iz vsakega področja (PSP in ZPND).

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetnem postopku ni sporno, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse kriterije informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Dokumentacija se namreč pri organu nahaja v materializirani obliki, izhaja iz njegovega delovnega področja in organ z dokumentacijo razpolaga. V konkretnem primeru je sporna aplikacija izjem od prostega dostopa, zlasti izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor kot javni zavod sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. točke prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Ravnanje s podatki, s katerimi razpolaga organ v zvezi s svojim delom, opredeljuje področna zakonodaja. Področje storitve PSP opredeljuje ZSV, ki v 10. členu določa, da socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: storitve), namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (socialna preventiva), obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva. Med storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav po 11. členu ZSV spada tudi prva socialna pomoč. Po 12. členu ZSV prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter, seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve. Po 93. členu ZSV morajo biti postopki izvajanja storitev vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca. Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. IP dodaja, da po 19. točki 6. člena ZVOP-1 med občutljive osebne podatke spadajo podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

Po pojasnilu organa na ogledu in camera (zapisnik št. 090-181/2017/3, z dne 28. 8. 2017) v okviru obravnave uporabnikov po PSP, nastajajo npr. zapisi pogovorov, obvestila tretjih oseb (sosedi, šole, vrtci, zdravstveni dom), zapisniki timskih sestankov (notranji ali medinstitucionalni), obvestila o zaključku storitve, itd. Vodenje postopka je v celoti odvisno od strokovnega delavca. IP je primeroma pregledal dva spisa v zvezi z izvajanjem storitve prve socialne pomoči, v katerih so se nahajali naslednji dokumenti: obvestilo soseda, vabilo na razgovor pri CSD, uradni zaznamki (zapisi o stiku s stranko), pismo soseda drugemu organu, druga korespondenca (potrditev udeležbe, itd.), dopis ministrstva (začetek obravnave), zapisniki timskih sestankov, izvedensko mnenje, vabilo na timske sestanke, dopisi uporabnika (nekateri v obliki rokopisov). IP je po pregledu navedenih dokumentov ugotovil, da gre za dokumentacijo, ki ni strukturirana v smislu postopkovnih sklepov, odločb, ipd. Postopki so bili vodeni individualno in v skladu s potrebami konkretnega primera. Vsi dokumenti se nanašajo na posameznike, ki so se sami oziroma po priporočilu/prijavi obrnili na organ. Iz dokumentacije izhaja veliko osebnih podatkov: imena in priimki, naslovi prebivališč, socialne okoliščine, zdravstveno stanje, opisi konkretnih dogodkov, navade posameznikov, njihovo vedenje, itd.

IP ugotavlja, da iz navedene dokumentacije izhaja mnogo osebnih podatkov, ki jih ne bi bilo mogoče izločiti zgolj s prekritjem imen, priimkov, prebivališč, enotnih identifikacijskih številk in drugih podobnih neposrednih identifikatorjev. Iz dokumentacije izhaja mnoštvo opisov konkretnih okoliščin, stališč in mnenj posameznikov ter drugih informacij, ki kažejo na posameznike, ki jih ni mogoče izločiti iz dokumentov, brez nevarnosti za razkritje varovanih osebnih podatkov. Ob tem velja poudariti, da področna zakonodaja posebej opredeljuje podatke kot poklicno skrivnost, kar kaže na zahtevo po strožjem varstvu osebnih podatkov, ki jih hrani organ zaradi izvajanja socialnovarstvenih storitev. Prav tako velja poudariti, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi občutljive osebne podatke, za katere tudi ZVOP-1 predpisuje strožji režim varstva. Na podlagi navedenega torej IP zaključuje, da zahtevane dokumentacije v zvezi s izvajanem storitve PSP ni mogoče anonimizirati in razkriti brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov.

Glede dokumentacije v zvezi z izvajanjem nalog organa po ZPND, ta zakon v 14. členu določa, da  centri za socialno delo nudijo žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. Center za socialno delo posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok, zlasti kadar gre za sum spolne zlorabe otrok. Na zaprosilo žrtve lahko center za socialno delo pridobi od zavoda za prestajanje kazni zapora podatek o prostih izhodih, morebitnem pobegu s prestajanja kazni zapora in predvidenem datumu odpusta obsojenca, ki je nad žrtvijo ali njenimi otroki izvajal nasilje. Center za socialno delo lahko napoti povzročitelja nasilja v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne ali zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Center pri izvajalcu programa iz prejšnjega stavka preveri udeležbo povzročitelja na napoten program. Neudeležba ali neredno obiskovanje programa v katerega je bil povzročitelj nasilja napoten, pomeni oteževalno okoliščino za povzročitelja nasilja v sodnih postopkih na podlagi tega zakona. Ob navedenem IP ugotavlja, da ZPND določa posebno strog režim glede ravnanja s podatki, s katerimi se seznanijo osebe pri izvajanju nalog in ukrepov po ZPND. V 9. členu ZPND določa, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša in s tem ne izpostavlja otrok ali njihovih osebnih podatkov. Starši ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj so dolžni v okviru izvajanja skrbi za otroka tega varovati pred izpostavljanjem javnosti. Po 9. a členu ZPND organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito.

Po pojasnilu organa z ogleda in camera z dne 28. 8. 2017, je delo centra za socialno delo v zvezi z ZPND zlasti svetovalno-usmerjevalne narave, kjer se po potrebi vključijo pristojne službe za obravnavo naznanjenega družinskega nasilja, zlasti s ciljem zaščite žrtev takšnega nasilja. Po pojasnilu organa na ogledu nastajajo pri obravnavi po ZPND naslednji dokumenti, ki se nahajajo v spisih v zvezi z obravnavo storilcev in žrtev: prijava nasilja s strani institucij (vrtci, šole, policija), s strani žrtev oziroma tretjih fizičnih oseb (sorodniki, znanci itd.), izjave na zapisnik, ocena ogroženosti, zapisi institucionalnih in med institucionalnih sestankov, izvedenska mnenja, varnostni načrt, načrt pomoči. Vsebino teh dokumentov okvirno določajo ZPND in Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (Uradni list RS, št. 31/09 in 42/17; v nadaljevanju Pravilnik) ter interne smernice.

IP je na ogledu in camera pregledal štiri naključno izbrane spise v zvezi z obravnavo družinskega nasilja po ZPND, iz katerih je razvidno, da gre dokumente in besedila, ki se jih ne da anonimizirati brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov. Enako kot iz dokumentacije, ki jo organ vodi v zvezi s storitvijo PSP, tudi iz dokumentov, ki jih organ vodi v zvezi z izvajanem ZPND, izhaja mnoštvo opisov konkretnih okoliščin socialnih razmer in opisov stanj posameznikov (žrtev in storilcev družinskega nasilja) ter drugih informacij, ki kažejo na posameznike. Tudi pri dokumentih v zvezi z ZPND (tako kot pri dokumentih v zvezi s storitvijo PSP), gre za občutljive vsebine socialnih in moralnih stisk posameznikov. Zlasti je treba poudariti, da se pri obravnavi družinskega nasilja po ZPND mnogo zahtevanih dokumentov nanaša na mladoletne osebe. Gre torej za občutljive podatke, med drugim tudi občutljive osebne podatke, za katere ZVOP-1 predpisuje strožje varstvo. Iz opisane področne ureditve (ZSV in ZPND) izhaja, da glede zahtevane dokumentacije obstaja poseben režim varstva podatkov, ki v primeru razkritja nepooblaščeni osebi pomeni kršitev poklicne skrivnosti. Navedeno dodatno kaže na to, da je zakonodajalec tudi na splošni ravni predpisal posebne ukrepe, ki dodatno zahtevajo zavarovanje osebnih podatkov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ v konkretnem primeru. Vse navedeno kaže tudi na to, da je treba načelo sorazmernosti po 3. členu ZVOP-1 (ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo) uporabiti strogo pri odločanju o razkritju zahtevanih vsebin javnosti. Slednje pa predstavlja dodaten argument, da zahtevanih dokumentov ni mogoče anonimizirati brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov. 

Iz pritožbe izhaja, da prosilec izpodbija odločbo, ker organ ni konkretno presodil možnosti izločitve varovanih osebnih podatkov iz vsakega posameznega zahtevanega dokumenta. IP ugotavlja, da iz prakse Sodišča EU (v nadaljevanju SEU), v zvezi z odločanjem o dopustnosti zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001, izhaja, da v primerih, ko prosilci v zahtevi ne specificirajo dokumentacije (temveč zahtevajo »celotno dokumentacijo«), lahko organ zavrne dostop tudi na podlagi t.i. splošne domneve.[1] Iz prakse SEU torej izhaja, da v okoliščinah, ko se zahteva za dostop do informacij javnega značaja ne nanaša na konkretne dokumente, ampak na vse dokumente v določeni zadevi (npr. v zvezi z določenim nadzornim postopkom, ki ga vodi Evropska komisija), takrat SEU dopušča možnost, da brez konkretne in posamične presoje zahtevanih dokumentov, za posamezno vrsto zahtevane dokumentacije, institucija presodi ali obstajajo izjeme, ki preprečujejo dostop do zahtevanih podatkov in dostop v celoti zavrne (ali ugodi). IP dalje poudarja, da ZUP v 14. členu določa načelo ekonomičnosti postopka, po katerem je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

V konkretnem primeru je predmet zahteve 949 spisov v zvezi s storitvijo PSP in 167 spisov v zvezi z izvajanjem ukrepov po ZPND. Iz dokumentacije, pregledane na ogledu in camera v zvezi z obravnavo uporabnikov v okviru storitev po PSP, izhaja iz enega spisa 7 dokumentov in iz drugega spisa 16 dokumentov (nekateri s prilogami). Iz pregledanih spisov v zvezi z ZPND izhaja iz prvega naključno izbranega spisa 48 dokumentov, drugega 9 dokumentov, tretjega 7 dokumentov in četrtega 10 dokumentov. Po oceni IP je dokumentacija posameznega spisa v zvezi z obravnavo po ZPND številčnejša od dokumentacije v posameznem spisu v zvezi s storitvijo PSP. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da prosilec zahteva zelo obširen obseg dokumentacije.

IP meni, da je v konkretnem primeru v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP,  dopustno uporabiti standarde, ki jih je razvilo SEU pri odločanju o obsežnih zahtevah (kot pomagalo pri odločanju). V konkretnem primeru je prosilec namreč zahteval celoten arhiv dokumentacije pri organu za tri zaporedna leta v zvezi z izvajanjem PSP in nalog ter ukrepov po ZPND.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v okoliščinah konkretnega primera, kjer gre po naravi stvari za občutljive informacije o posameznikih (tudi mladoletnih osebah) in kjer velja posebno strog režim glede varstva osebnih podatkov po področni zakonodaji, organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do dokumentacije v celoti, brez individualne in konkretne presoje zahtevanih dokumentov. IP je glede na pregledano dokumentacijo in naravo stvari s prepričanostjo ugotovil, da gre za vrsto dokumentacije, kjer ni mogoče izvesti delnega dostopa (anonimizacije) brez škode za razkritje varovanih osebnih podatkov (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Ker je IP potrdil zavrnitev zahteve na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal.

IP zaključuje, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Glej na primer sodbo C-365/12 (odst. 67 in 68) in sodbo C-514/11 (odst. 47, 48 in 49).