Amnesty international Slovenije - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
+ -Številka: 090-178/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja, Tajni podatki
POVZETEK:
Prosilec je od organa med drugim zahteval sporazume oz. pogodbe, sklenjene s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami, letna poročila od leta 1999 naprej in poročila o številu uporabe posameznih metod dela od leta 1999 naprej. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s sporazumi oz. pogodbami s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami, saj sodelovanje temelji na zakonu, ostali dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, pa so bili ustrezno označeni s stopnjo tajnosti TAJNO. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-178/2017/6
Datum: 15. 11. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 7. 2017, zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2017/4 z dne 7. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, št. 090-5/2017/4 z dne 7. 7. 2017 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 31. 5. 2017 na Vlado Republike Slovenije naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje elektronske kopije:
1. aktualnega besedila predloga sprememb Zakona o SOVI, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic,
2. seznama sklenjenih sporazumov oz. pogodb ter kopije sporazumov oz. pogodb o sodelovanju, ki jih ima SOVA oz. Vlada RS (ali drug pristojen organ), sklenjene s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami (npr. nemško BND, hrvaško SOA ter ameriški CIA in NSA),
3. letnih poročil o delu in finančnem poslovanju SOVE od leta 1999 naprej,
4. poročil o številu uporabe posameznih metod dela od leta 1999 naprej, razdelano po posameznih letih, in sicer:
- število izdanih odredb o spremljanju mednarodnih sistemov zvez,
- število odobrenih kontrol pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanja in snemanja telekomunikacij,
- število odobrenih nadzorovanj telekomunikacij v RS z izpisom telekomunikacijskega prometa,
- število pisnih zahtev direktorja SOVE iz 24.b člena Zakona o SOVi,
- število odredb Vrhovnega sodišča iz 24.b člena Zakona o SOVI,
- število IMSI lovilcev, ki jih ima v lasti ali posesti SOVA, vključno s številom uporabe (število primerov, kjer se je uporabljal ter skupno število operativne uporabe IMSI lovilca).
Prosilec je še navedel, da ne zahteva dostopa do osebnih podatkov in da podatke potrebuje za nepridobitni namen za izdelavo vsebinskih analiz, za delo z javnostjo in za druge aktivnosti povezane s pravom človekovih pravic.
Vlada je na podlagi 20. člena ZDIJZ zahtevo prosilca, z dopisom št 09001-10/2017/2 z dne 8. 6. 2017, odstopila v reševanje Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji in Ministrstvu za pravosodje. Slednje je z dopisom št. 090-22/2017/3 z dne 16. 6. 2017, skladno z 20. členom ZDIJZ, zahtevo prav tako odstopilo Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, saj z informacijami iz zahteve ne razpolaga.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju organ) je prosilcu, z dopisom št. 090-5/2017/3 z dne 7. 7. 2017, posredoval podatke o številu odredb predsednika pristojnega sodišča ter odredb in pisnih zaprosil direktorja organa za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov.
Organ je istega dne izdal tudi odločbo št. 090-5/2017/4, s katero je zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do sporazumov oz. pogodb o sodelovanju med organom in tujimi obveščevalno-varnostnimi službami, letnih poročil o delu in finančnem poslovanju organa ter poročil o številu uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov razdelano po posameznih oblikah in v zvezi z opremo oz. tehničnimi sredstvi za izvajanje nalog agencije, zavrnil. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je pristojen za odločanje o dostopu do 2., 3. in 4. točke zahteve prosilca. Glede dokumentov iz 2. točke je organ pojasnil, da organ s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami ne sklepa sporazumov ali pogodb o sodelovanju. S tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami sodeluje oz. izmenjuje podatke na podlagi 7. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni (Ur. l. RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSOVA), ki določa, da o sodelovanju oz. izmenjavi podatkov odloči direktor organa. Ker zahtevani dokumenti ne obstajajo in organ z njimi ne razpolaga, je zahtevo v tem delu zavrnil. Organ je v nadaljevanju odločil, da so letna poročila organa o delu in finančnem poslovanju označena s stopnjo tajnosti TAJNO. Na podlagi navedenega je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve prosilca iz 4. točke je organ zahtevi delno ugodil, in to v delu, ki se nanaša na pridobivanje podatkov za izvajanje nalog iz 2. člena ZSOVA s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, opredeljenih v 21., 24., 24.a in 24.b členu ZSOVA, vendar ne v zahtevanem načinu razdelane predstavitve podatkov po posameznih oblikah pridobivanja podatkov. Podatki o številu oz. obsegu uporabe posameznih oblik pridobivanja posebnih podatkov izraženega ločeno v številu odredb predsednika Vrhovnega sodišča RS in direktorja organa oz. pisnih zahtev direktorja organa na podlagi 21., 24., 24.a ter prve in druge alineje drugega odstavka 24.b člena ZSOVA so tajni, stopnje tajnosti TAJNO in so kot takšni predstavljeni v letnih poročilih organa o njegovem delu in finančnem poslovanju ali jih je mogoče ustvariti le na podlagi dokumentov organa z enako stopnjo tajnosti. Organ ja zato zahtevo v navedenem delu zavrnil, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z zahtevo za dostop do podatkov v delu o številu odredb oz. pisnih zahtev na podlagi 24.a in 24.b člena ZSOVA, za obdobje od 1999 do 2003, je organ pojasnil, da ZSOVA uvaja posebne oblike pridobivanja podatkov iz 24.a in 24.b člena v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSOVA-A. Podatki o uporabi teh posebnih oblik pridobivanja podatkov iz obdobja pred sprejemom novele ne obstajajo, posledično organ z njimi ne razpolaga, zato je organ v tem delu zahtevo zavrnil. Podatki o opremi in tehničnih sredstvih, namenjeni za izvajanje zakonsko določenih nalog, pa so tajni.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 25. 7. 2017 vložil pritožbo, in sicer zaradi molka organa glede celotne prve točke zahteve ter deloma tudi glede druge točke zahteve, zoper zavrnilni del odločbe ter zoper ugodilni del odločbe, ki zadeva 4. točko zahteve, zaradi nepopolne oz. nepravilne vsebine posredovanih podatkov. Prosilec je pojasnil, da je zahtevo poslal na Vlado, ki je njegovo zahtevo odstopila v reševanje organu in Ministrstvu za pravosodje. Naknadno je tudi Ministrstvo za pravosodje zahtevo odstopilo v reševanje organu. Navedeno izkazuje, da je bil za odločitev o zahtevi v celoti pristojen organ. Glede prve točke je prosilec pojasnil, da ne razume, kje v postopku odstopanja zahteve se je izgubila njegova zahteva za dostop do besedila sprememb Zakona o SOVI in ali gre pri ravnanju navedenih organov za postopkovno zlorabo in kupovanje časa do uskladitve besedila, saj predlogi sprememb očitno obstajajo pri vseh treh organih in so zadržani od kritičnih oči javnosti.
Glede druge točke zahteve je prosilec v pritožbi navedel, da je zahteval sporazume, ki jih ima sklenjene SOVA, Vlada ali drug pristojen organ. Izpodbijana odločba navaja le, da SOVA ne sklepa tovrstnih pogodb, ni pa noben drug organ zavrnil te točke, tako noben ni odločil, ali morda Vlada ima tovrstne pogodbe, ali jih tudi sama ne sklepa. Prosilec meni, da bi bilo zato treba tudi pri Vladi RS in pristojnih organih opraviti ustrezne poizvedbe in ogled in camera glede tega vprašanja.
Prosilec je odločbo izpodbijal tudi v zavrnilnem delu glede 3. točke zahteve (letna poročila o delu in finančnem poslovanju), saj meni, da vsekakor v precejšnji meri obstaja javni interes za javnost poročila, razen tajnih informacij v ožjem smislu in ne poročila kot celote. Letna poročila so namreč poročila, ki opredeljujejo vsebinske in operativne vidike delovanja organa, pri čemer gre za poročilo o delu ene od temeljnih institucij suverene samostojne države. Ker je nedvomno jasno, da organ obstaja, da deluje in da o svojem delu poroča nadzornim organom, bi moral biti vsaj omejen obseg poročila dostopen tudi državljanom oziroma javnosti z vidika nadzora delovanja ter splošnega zagotavljanja standardov pravne in demokratične države. Prosilec je navedel, da je razumljivo, da morajo biti določeni podatki o delovanju organa tajni (npr. ime in priimek operativnih agentov, identifikacijski znaki tehničnih sredstev in podobno), hkrati pa so določeni podatki že sedaj javni (npr. naslov organa). Sam postopek določanja stopnje tajnosti je sporen, saj direktor organa sam sebi določa stopnjo tajnosti za letno poročilo v celoti, česar ni mogoče pravno izpodbijati, ker sam dokument ni javen in torej vsebinska presoja, ali je dokument upravičeno določen kot tajen, ni mogoča. Edini postopek, ki omogoča vsebinsko presojo z vidika prosilca, je zgolj postopek preko ZDIJZ, v katerem bo moral pritožbeni organ vpogledati v zahtevane dokumente in oceniti, ali gre v resnici za dokumente, ki so utemeljeno določeni kot tajni ter v kolikšnem delu so tajni oziroma javni preko postopka po ZDIJZ. Prosilec upa, da bo pritožbeni organ upošteval interes javnosti in resnično tajne podatke in odločil na način, da bo omogočen omejen dostop do zahtevanih letnih poročil organa na način, da bo omogočen javni vpogled v javni del poročila, hkrati pa bo ostala tajna vsebina, ki je pomembna za operativno delo organa.
Prosilec je odločbo izpodbijal tudi v zavrnilnem delu zaradi napačne uporabe materialnega prava, kolikor se tiče 4. točke zahteve, pri čemer se vsebinsko sklicuje na zgoraj navedene argumente. Po stališču prosilca ni popolnoma nobenega razloga, da je podatek o številu odobrenih kontrol pisem tajen podatek, ki bi lahko škodoval varnosti ali interesom Republike Slovenije, saj prosilec ne želi konkretizacije na posamezne postopke. Enako velja tudi za ostale podatke o metodah dela, pri čemer ni razloga, da je izpodbijana odločba dovolila dostop do nekaterih podatkov o nekaterih metodah, o drugih pa ne, brez vsakršne argumentacije za to razlikovanje. Prosilec tudi meni, da podatek o tem, ali ima organ v lasti, uporabi, posesti ali najemu IMSI lovilce, ne more škodovati varnosti ali interesom Republike Slovenije, saj prosilec ni zahteval tehničnih podatkov glede IMSI lovilcev, temveč zgolj njihovo število in število uporabe.
Prosilec se je pritožil tudi v ugodilnem delu, saj je organ tudi v tem delu dejansko zavrnil vsebino same zahteve. Prosilec je zahteval podatke ločeno po metodah in ne združeno, kar pomeni, da so posredovani podatki povsem neuporabni, saj niso opredeljeni po posamezni metodi dela. Prosilcu tudi ni razumljivo, zakaj je izpodbijana odločba ugodila dostop do podatka o številu odredb predsednika pristojnega sodišča ter odredb in pisnih zaprosil direktorja organa, ne pa tudi za druge zaprošene metode dela.
Organ je z dopisom št. 090-5/2017/6 z dne 10. 8. 2017 pritožbo prosilca posredoval v odločanje IP, v skladu z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Hkrati z odstopom pritožbe je organ navedel dodatna pojasnila v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, ki v obrazložitvi zavrnilne odločbe niso bila navedena. Organ je ponovno pojasnil, da za odločanje o aktualnem besedilu predloga sprememb ZSOVA ni pristojen. Dejstvo, da je zahtevo organu posredoval Generalni sekretariat Vlade RS in zatem še Ministrstvo za pravosodje RS, samo po sebi ne izkazuje, da je bila za celotno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pristojna Sova. Organ namreč ni pristojen za posredovanje zahtevanega besedila, saj ni pristojen za pripravo sprememb zakonodaje na tem področju in ni nosilec koordinacije usklajevanja predlogov, kot izhaja tudi iz sporočila za javnost po 142. redni seji Vlade RS. Organ izpostavlja vprašanje, ali je gradivo, ki je še v postopku izdelave in predmet usklajevanja med organi, strokovnih presoj v organih in posvetovanj, sploh mogoče obravnavati kot informacijo javnega značaja, ki bi jo zavezanci morali posredovati prosilcu; sploh glede na dejstvo, da je objava ene od verzij sprememb zakona na spletnem portalu podcrto.si glede na odzive v javnosti očitno povzročila napačno razumevanje namena in obsega sprememb zakona.
Organ je navedel, da zavrača očitke prosilca, da ni izkoristil pravne možnosti po 21.a členu ZTP, po katerem bi o prevladujočem javnem interesu razkritja tajnega podatka odločila Vlade RS, saj ZDIJZ jasno določa, kdaj o prevladujočem interesu odloča vlada, ti kriteriji pa v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Ob tem organ opozarja na določila drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer dopušča možnost dostopa do zahtevane informacije, četudi je določena za tajni podatek, vendar ne v primerih, ko gre za podatke, ki so v skladu z ZTP označeni z najvišjima stopnjama tajnosti TAJNO in STROGO TAJNO. Letna poročila so označena s stopnjo tajnosti TAJNO in kot takšni so podatki po prvi alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izvzeti iz dostopa. Glede izpeljav prosilca glede delnega dostopa do letnih poročil, je organ pojasnil, da je določanje podatkov za tajne in določitev stopnje tajnosti tajnim podatkom kompleksnejše, kot je to mogoče razumeti iz navedb prosilca. Letno poročilo o delu organa in njegovem finančnem poslovanju ni namenjeno vsem in vsakomur, v katerega bi bilo mestoma vključeno nekaj tajnih informacij v ožjem smislu. Letno poročilo je kot dokument v celoti označen s stopnjo tajnosti TAJNO, ker vsebuje podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi po oceni organa lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Pri tem gre za podatke, ki so sami po sebi tajni podatek, in za podatke, ki sami po sebi sicer niso tajni podatek, vendar pa na določen način združeni in povezani v specifičnih kontekstih v letnem poročilu pomenijo podatek, ki ga je treba zavarovati skladno z ZTP. Ob tem organ izpostavlja še določilo iz drugega odstavka 12. člena ZTP, ki pravi, da kadar samo manjši del dokumenta ali posamezni dokument zadeve vsebuje tajne podatke, ga je treba izločiti ter obravnavati in varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti. Letna poročila organa, ki so namenjena izvajanju vladnega in parlamentarnega nadzora nad delom organa, ne vsebujejo tajnih podatkov v manjšem delu, zato je stališče organa, da iz letnih poročil ni mogoče izločiti delov, ki bi bili tajni, preostali deli poročila pa bi postali predmet prostega dostopa ne da da bi posegali v varovane podatke.
Organ se je opredelil tudi glede navedb prosilca v zvezi z ugodilnim delom, in sicer organ ni trdil, da posredovani podatki ustrezajo zahtevi prosilca. Organ je v obrazložitvi odločbe eksplicitno navedel, da dostop do ločeno predstavljenih podatkov o uporabi posameznih oblik ni možen, ker so na tak način predstavljeni podatki tajni, stopnje tajnosti TAJNO – kot takšni so vsebovani v letnih poročilih organa oziroma jih je možno ustvariti le na podlagi dokumentov organa z enako stopnjo tajnosti. Organ se je odločil za posredovanje zahtevanih podatkov v zbirni obliki, saj si kot zavezanec po ZDIJZ prizadeva za čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju skladno z opredelitvijo namena ZDIJZ v 2. členu. Posredovanje zbirnih podatkov po oceni organa ne predstavlja varnostnega tveganja, zaradi katerega bi lahko nastala škoda za delovanje organa ali širše za interese države. Nasprotno pa v primeru razkritja ločeno predstavljenih podatkov po posameznih posebnih oblikah pridobivanja podatkov organ ocenjuje, da bi lahko nastale škodljive posledice tako za delovanje organa kot za politične in gospodarske interese države ter za verodostojnost, ugled in položaj države v mednarodni skupnosti.
V zvezi z lovilci IMSI je organ še pojasnil, da so podatki o opremi in tehničnih sredstvih, namenjenih za izvajanje zakonsko določenih nalog organa v okviru tajnih pooblastil, tajni. Organ ne more konkretno pojasniti, kakšne škodljive posledice bi lahko imelo razkritje kakršnihkoli podatkov v zvezi z opremo in tehničnimi sredstvi, ki jih organ uporablja za izvajanje svojih nalog, ne da bi skozi pojasnjevanje razkrival podatke, ki so prav tako tajni in jih je organ kot takšne dolžan varovati. Organ namreč ocenjuje, da je tajen že podatek o tem, ali določeno opremo oz. tehnično sredstvo sploh ima. Razkritje takšnega podatka v povezavi z drugimi podatki na občutljivem področju delovanja organa že indikativno in lahko nepoklicanim osebam razkriva domet delovanja organa, sposobnost obveščevalnih prodorov in izvajanja zaščitnih protiobveščevalnih ukrepov ter povečuje ranljivost organa pri njegovem delovanju. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da na ta način oslabljene pozicije organa povečujejo možnosti za nastanek širših škodljivih posledic za politične, gospodarske in varnostne interese države, njeno verodostojnost, ugled in položaj v mednarodni skupnosti.
Organ je dne 17. 8. 2017 izdal dopolnilno odločbo, št. 090-5/2017/10, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do aktualnega besedila predloga sprememb ZSOVA, zavrnil. Organ je pojasnil, da zahtevanega dokumenta nima, prav tako mu ni znano, katera od delovnih verzij naj bi veljala za trenutno aktualno besedilo predloga sprememb zadevnega zakona. Usklajevanje sprememb zakona poteka s predstavniki ministrstva za pravosodje, policije, Sove, ministrstva za notranje zadeve in obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo. Na predlog ministrstva za pravosodje koordinira usklajevanje Sekretariat Sveta za nacionalno varnost, zato organ nima dokumenta, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot aktualno besedilo predloga sprememb ZSOVA ali kot prilogo k takšnemu dokumentu. Prosilec se je pritožil tudi zoper dopolnilno odločbo organa, pritožbeni postopek pa IP vodi ločeno, v zadevi št. 090-200/2017 in bo v zvezi z zahtevo prosilca iz točke a) izdana odločba v navedenem postopku. Presoja dostopa do aktualnega besedila predloga sprememb Zakona o SOVI, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami, analizami ter finančnimi ocenami posledic, zato ni predmet te odločbe.
IP je dne 12. 9. 2017 pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je organ ponovno pojasnil, da z aktualnim besedilom predloga sprememb Zakona o SOVI ne razpolaga, saj z dokumentom razpolaga Sekretar Sveta za nacionalno varnost. Organ je še pojasnil, da ne sklepa sporazumov s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami in po njegovem vedenju tudi ne ve, ali bi takšne sporazume sklepala Vlada. Domneva, da če bi bili sklenjeni, bi bili tudi objavljeni. Organ je pojasnil, da letna poročila za leto 1999 do leta 2016 obstajajo, struktura pa je po letu 2003 drugačna zaradi sprejema Zakona o parlamentarnem nadzoru. IP je opravil vpogled v letna poročila in ugotovil, da so vsa vidno označena s stopnjo tajnosti TAJNO, za vsa poročila so izdelane ocene možnih škodljivih posledic v skladu z ZTP. Tajnost dokumentov je določil direktor organa. Informacije iz letnih poročil se nanašajo na interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva, kar je potrdil tudi organ. Organ je še pojasnil, da so informacije iz 1. do 5. alineje 4. točke zahteve prosilca, vsebovane v letnih poročilih, ki so označena s stopnjo tajnosti TAJNO. Podatek iz 5. alineje 4. točke, o opremi in sredstvih organa za nadzor telekomunikacij, je tajni podatek.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Skladno z zgoraj navedenim je IP v tem pritožbenem postopku presojal odločbo v delu, ki se nanaša na dostop do 2., 3. in 4. točke zahteve prosilca. V zvezi s 1. točko zahteve prosilca, o kateri je organ odločil v dopolnilni odločbi št. 090-5/2017/10 z dne 17. 8. 2017, IP vodi pritožbeni postopek v zadevi št. 090-200/2017, zato ta del ni predmet presoje tega postopka.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede dokumentov iz 2. točke zahteve prosilca:
Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga s sporazumi ali pogodbami o sodelovanju s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč večkrat natančno pojasnil, da ne sklepa sporazumov ali pogodb o sodelovanju s tujimi obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami, saj z njimi sodeluje in z njimi izmenjuje podatke neposredno na podlagi ZSOVA. 7. člen navedenega zakona namreč določa, da o sodelovanju oz. izmenjavi podatkov odloči direktor organa. Organ je navedeno pojasnil tudi na ogledu in camera, zato glede obstoja navedenih dokumentov ne izhaja dvom v to, da organ s pogodbami ali sporazumi dejansko razpolaga.
Organ je pojasnil tudi, da ne ve, ali bi s tovrstnimi pogodbami razpolagala vlada, oz. če bi razpolagala, bi bile te pogodbe javno objavljene. IP še pojasnjuje, da ni sledil pritožbeni navedbi prosilca, naj pri preostalih organih preveri obstoj navedenih pogodb, saj je v okviru pritožbenega postopka vezan na presojo konkretnega organa v konkretni odločbi, zaradi česar ne more znotraj pritožbenega postopka zoper odločbo organa, voditi tudi drugih ugotovitvenih postopkov zoper druge organe, saj lahko to stori le znotraj konkretnih pritožbenih postopkov.
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.
IP tako zaključuje, da organ ne razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec v svoji 2. točki zahteve, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.
Glede dokumentov iz 3. in 4. točke zahteve prosilca:
Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavlja zatrjevano izjemo.
Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.
IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Kot je bilo navedeno že zgoraj, je IP na ogledu in camera vpogledal v letna poročila o delu in finančnem poslovanju SOVE od leta 1999 naprej, kjer se nahajajo informacije, ki so predmet 3. točke in prvih 5 alinej 4. točke zahteve prosilca. Ob vpogledu v navedene dokumente je ugotovil, da so vsi dokumenti označeni z oznako »TAJNO«, za vsa poročila so tudi izdelane ocene možnih škodljivih posledic v skladu z ZTP, tajnost pa je določil predstojnik organa. Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da bi razkritje podatkov o obveščevalnih informacijah, ki jih organ pripravlja za naslovnike v skladu z ZSOVA, nepoklicani osebi, lahko hudo škodovalo varnosti in interesom države ter verodostojnosti, ugledu in položaju države v mednarodni skupnosti. Iz ocene možnih škodljivih posledic, ki jo je podpisal direktor organa, izhaja še, da bi razkritje podatkov ogrozilo delovanje organa in njegovo sposobnost učinkovitega in uspešnega izvajanja zakonskih nalog, saj so v njih razvidna vsebinska in programska področja, ki jih organ spremlja, naloge, ki jih izvaja ter oblike in načini, kako in v katerih okoljih pridobiva oz. je pridobival podatke, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države.
IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjuje formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti TAJNO in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti, informacijam pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer direktor organa.
IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »TAJNO« po ZTP.
Pri presoji obstoja materialnega kriterija je treba osvetliti pristojnosti in delo organa, ki ga ureja ZSOVA. V 2. členu ZSOVA so opredeljene naloge organa, in sicer organ pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije (1) iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države; (2) o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo, ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno-varnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Pri izvajanju svojih nalog lahko organ pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov (19. člen ZSOVA). Organ kot samostojna služba vlade o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. Organ posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja (6. člen ZSOVA).
Glede na navedeno IP ugotavlja, da se pristojnosti in delovno področje organa nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Vprašanje, ki sledi pa je, ali se tudi zahtevane informacije nanašajo na omenjena področja. IP ugotavlja, da so predmet presoje Letna poročila organa z razkritjem katerih bi bila v skladu z zgoraj navedenimi ocenami možnih škodljivih posledic ogrožena varnost države, politični in gospodarski interesi ter verodostojnost, ugled in položaj države v mednarodni skupnosti. IP ocenjuje, da so razlogi, zaradi katerih so bili zahtevani podatki označeni za tajne, utemeljeni in upravičeni. Pri tem nima pomislekov glede obrazložitve v pisni oceni, iz katere so razvidni razlogi za določitev podatkov za tajne. Iz materialnega vidika tajnega podatka ne more biti dvoma o tem, da bi razkritje teh poročil očitno lahko povzročilo škodo in ogrozilo tako politične kot tudi gospodarske interese Republike Slovenije; zahtevani podatki bi lahko resno ogrozili delovanje organa, ki izvaja obveščevalno dejavnost. Na tem mestu je potrebno zavrniti navedbe prosilca, da je treba javnosti omogočiti večjo transparentnost nad zahtevanimi dokumenti in da vsekakor obstaja javni interes za javnost poročila, razen tajnih informacij v ožjem smislu. IP je ugotovil, da je organ tiste podatke (sicer zbirne), za katere je ocenil, da ne predstavljajo tajnih podatkov, prosilcu tudi posredoval, ostali podatki pa so upravičeno določeni kot tajni podatki, ker bi bil sicer razkrit obseg uporabljenih posameznih metod dela od leta 1999 naprej, razdelan po posameznih letih. Z razkritjem teh podatkov v več zaporednih letih bi bil razkrit tudi trend razvoja dejavnosti organa oziroma, primerjava teh podatkov bi pokazala, uporaba katerega nadzorovanega ukrepa upada in uporaba katerega narašča. S tem bi organ razkril strategijo uporabe določenih ukrepov in ogrozil operativni vidik obveščevalne dejavnosti, zato še vedno obstajajo okoliščine, zaradi katerih so bili podatki že ob samem nastanku določeni za tajne. Ob tem ne gre spregledati, da mora v skladu s 15. členom ZTP pooblaščena oseba tajnost podatka preklicati takoj, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni z ZTP, oziroma spremeniti stopnjo tajnosti podatka, ko se spremenijo pogoji, ki so za uporabo posamezne stopnje določeni z ZTP (prim. 16. člen ZTP). V trenutku presoje te pritožbe je ključnega pomena vprašanje, ali so dejavniki, zaradi katerih so bili zahtevani podatki označeni kot TAJNI, še vedno podani. Po oceni IP je odgovor na to vprašanje pritrdilen.
Zgoraj navedeni dokumenti nedvomno terjajo posebno obravnavo določenih informacij, s katerimi razpolaga organ. Zaradi navedenega je IP sledil oceni organa, da bi razkritje zahtevanih informacij nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije.
Glede zahteve prosilca iz šeste alineje 4. točke zahteve, glede števila IMSI lovilcev, ki jih ima v lasti organ, vključno s številom uporabe, IP ugotavlja, da je že sam podatek o opremi in tehničnih sredstvih, namenjenih za izvajanje zakonsko določenih nalog organa, tajni podatek, zato je tudi v tem delu v celoti sledil odločitvi organa.
IP zaključuje, da so v času odločanja informacije, ki jih zahteva prosilec v svoji 3. in 4. točki zahteve, označene kot tajne v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka