Prosilec - Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica
+ -Številka: 090-174/2017
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval posredovanje kopije forenzičnega revizijskega poročila. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je zahtevanih dokument še v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije, pri čemer postopek še ni zaključen, razkritje dokumenta pa bi povzročilo škodljive posledice za postopek pred KPK. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahtevani dokument dejansko v postopku pred KPK, ki se je začel zaradi suma korupcije. ZIntPK v drugem odstavku 23. člena določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga KPK izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred KPK ne uporabljajo določbe ZDIJZ. IP je zato odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil, sam pa o zahtevi prosilca odločil tako, da jo je na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
ODLOČBA:
Številka: 090-174/2017/7
Datum: 15. 9. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ____________________________________ (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 7. 2017, zoper odločbo Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica, Padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: organ), št. 100-34/2017-16 z dne 14. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
- Odločba Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica št. 100-34/2017-16 z dne 14. 7. 2017 se odpravi.
- Zahteva prosilca z dne 14. 4. 2017 se zavrže.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 4. 2017 od organa zahteval posredovanje kopije revizijskega poročila na temo proteze v Splošni bolnišnici Nova Gorica.
Organ je v postopku ugotovil, da gre za dokument »Končno poročilo o ugotovitvah opravljenega pregleda na podlagi dogovorjenih postopkov v Javnem zavodu Splošna bolnišnica »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, z dne 20. 3. 2017«, katerega avtor je Visoka šola za računovodstvo. Dne 11. 5. 2017 je zato organ Visoko šolo za računovodstvo pozval, da se izjavi o morebitnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne oz. bi lahko pomembno vplivale na izdajo odločbe organa.
Visoka šola za računovodstvo in finance je dne 15. 5. 2017 organu odgovorila, da o tem, kaj so informacije javnega značaja, odloča organ kot naročnik storitve. Pri tem pa naj organ upošteva, da razkritje poročila lahko negativno vpliva na nadaljnji postopek pred organi pregona oz. pred sodiščem.
Organ je nato zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici (dne 19. 5. 2017), Komisijo za preprečevanje korupcije (dne 6. 7. 2017) ter Računsko sodišče RS (dne 6. 7. 2017), katerim je dne 19. 4. 2017 zahtevani dokument posredoval v obravnavo, za pojasnila glede tega, ali v zvezi z zahtevanim dokumentom vodijo upravni, sodni oz. kazenski postopek in ali bi razkritje tega dokumenta škodilo izvedbi tega postopka.
Okrožno državno tožilstvo je dne 25. 5. 2017 organu odgovorilo, da razkritje zahtevanega dokumenta ne ovira predkazenskega postopka, ki ga vodi tožilstvo. Navedeno stališče je tožilstvo sprejelo skupaj s Policijo.
Računsko sodišče RS je dne 11. 7. 2017 organu odgovorilo, da v zvezi z zahtevanim dokumentom ne vodi nobenega postopka.
Drugačen odgovor pa je organ prejel od Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK). Ta je dne 11. 7. 2017 odgovorila, da je zahtevani dokument začela proučevati na podlagi odstopa prejema zadeve v reševanje s strani Ministrstva za zdravje z dne 21. 12. 2016. Glede na obsežnost dokumentacije, ki se vsebinsko nanaša na različna področja, KPK še ni zaključila z obravnavo te zadeve, zato bi razkritje vsebine te zadeve škodovalo izvedbi njene obravnave.
Organ je dne 14. 7. 2017 izdal odločbo št. 100-34/2017-16, s katero je zahtevo prosilca, na podlagi določbe 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil. Pri tem se je organ skliceval na odgovor KPK, da je zahtevani dokument še v obravnavi oz. je postopek glede zahtevanega dokumenta pred KPK še v teku, zaradi česar bi razkritje njegove vsebine škodovalo izvedbi tega postopka.
Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil pri IP dne 19. 7. 2017 in navedel, da ima svet zavoda glede na določbe statuta organa možnost in pristojnost označiti določene podatke z oznako »tajno«. Tudi če bi obstajala pravna podlaga za oznako zaupno v zahtevanem dokumentu, bi ta grobo kršila pravico javnosti do obveščenosti ter dostopa in uporabe informacij javnega značaja. Smisel in namen ZDIJZ je namreč ravno v tem, da se s posredovanjem informacij, ki trčijo v interes javnosti, krepi transparentnost in odgovorno ravnanje pri upravljanju z javnimi sredstvi, kamor javna naročila protez z davkoplačevalskim denarjem zagotovo sodijo. Poleg tega organ v izpodbijani odločbi z ničemer ni obrazložil, konkretno na kakšen način oz. s katerim ravnanjem bi razkritje zahtevanega dokumenta škodilo izvedbi upravnega postopka, zaradi česar se izpodbijane odločbe sploh ne da preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev upravnega postopka. Prav tako je pomanjkljiv pouk o pravnem sredstvu.
IP je dne 21. 7. 2017 na podlagi določb drugega odstavka 239. člena ZUP pritožbo odstopil organu in ga pozval, da ravna v skladu z 240. do 245. členom ZUP.
Organ je dne 26. 7. 2017 prosilca pozval k dopolnitvi pritožbe, prosilec pa je pritožbo dopolnil dne 31. 7. 2017.
Organ je pritožbo prosilca dne 8. 8. 2017, na podlagi 245. člena ZUP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.
IP je dne 10. 8. 2017 KPK zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi z zahtevanim dokumentom.
KPK je na zaprosilo IP odgovorila dne 31. 8. 2017 in med drugim navedla, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIntPK) v drugem odstavku 23. člena določa, da se za zadeve, ki jih obravnava KPK, do zaključka postopka pred KPK ne uporabljajo določbe ZDIJZ.
Dne 6. 9. 2017 je KPK IP posredovala še dodatna pojasnila o naravi forenzičnih revizijskih poročil v primerjavi z revizijskimi letnimi poročili.
IP je dne 14. 9. 2017 pri KPK izvedel ogled in camera, kjer je vpogledal v spise KPK in pridobil dodatna pojasnila.
Pritožba je utemeljena.
IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
IP najprej ugotavlja, da je izpodbijano odločbo treba odpraviti iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Organ je z izpodbijano odločbo namreč vsebinsko odločil o zahtevi prosilca, medtem ko bi po mnenju IP moral zahtevo zavreči s sklepom, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker zadeva, o kateri se odloča, ni upravna zadeva.
Kot pravilno navaja KPK v dodatnem pojasnilu z dne 31. 8. 2017, ZIntPK v drugem odstavku 23. člena določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga KPK izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred KPK ne uporabljajo določbe ZDIJZ. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu. Prijavo, ki vsebuje podatke, za katere je z zakonom določena stopnja tajnosti, sme prijavitelj posredovati le organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali komisiji.
Glede na navedbe KPK, je zahtevani dokument predmet postopka pred KPK, pri čemer ta postopek še ni zaključen. IP je na ogledu in camera pri KPK dne 14. 9. 2017 vpogledal v spise, ki jih KPK vodi pod opr. št. 06210-529/2016, 06210-110/2017, 06210-6/2017, 06210-213/2017 ter 06210-169/2014. Ugotovil je, da se med drugim v navedenih zadevah nahaja tudi zahtevani dokument. Na ogledu in camera je KPK ponovno potrdila, da v zvezi z zahtevanim dokumentom vodi postopke v zvezi s prijavo suma korupcije. Nobena od teh zadev še ni zaključena, v zvezi s temi zadevami so postopki torej še v teku. KPK zato meni, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK, zaradi česar se določbe ZDIJZ ne morejo uporabiti.
IP je upoštevaje navedeno ugotovil, da so glede zahtevanega dokumenta izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK, zaradi česar se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Trenutek, ki ga določa ZIntPK za pričetek uporabe ZDIJZ, do izdaje izpodbijane odločbe še ni nastopil. Po drugem odstavku 23. člena ZIntPK se namreč ZDIJZ pred zaključkom postopka pred KPK, ki ga KPK izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, ne uporablja. Gre za t.i. izključitev določb ZDIJZ in s tem popolno zadržanje učinkovanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za dokumente iz postopkov KPK v zvezi s prijavo suma korupcije, ki so v teku. Po mnenju IP gre za jasno zakonsko dikcijo, ki ne dopušča drugačne interpretacije. Dokler se določbe ZDIJZ ne uporabljajo, je zakonodajalec določil način uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Ustave RS) tako, da pravica dostopa do informacij javnega značaja začasno (do zaključka postopka pred KPK) ne učinkuje. V tem času prosilci torej nimajo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi niso podani pogoji za obstoj upravne zadeve iz prvega odstavka 2. člen ZUP.
Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca sicer utemeljena, vendar iz drugih razlogov – ker je organ pri odločanju napačno uporabil materialni predpis in ne, ker je onemogočil dostop do dokumentov po ZDIJZ. Kot je IP že pojasnil, prosilec pred zaključkom postopka pred KPK, ki ga KPK vodi v zvezi s prijavo suma korupcije, nima pravice zahtevati informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se ZDIJZ ne uporablja. IP tako ugotavlja, da prosilec do zaključka postopka pred KPK nima pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bi jo lahko uveljavljal v upravnem postopku. Iz vsega navedenega izhaja, da bi moral prvostopenjski organ po prejemu zahteve prosilca z dne 14. 4. 2017 izdati sklep o zavrženju zahteve, in sicer na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. Kot že navedeno, organ tega ni storil, ampak je na podlagi napačne uporabe materialnega prava izdal odločbo po ZDIJZ. IP je zato odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil, sam pa o zahtevi prosilca odločil tako, da jo je na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka