Prosilec - Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumentacijo v zvezi z upravnim nadzorom pri organu. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je vsa zahtevana dokumentacija del gradiva iz nezaključenih postopkov, ki jih Komisija za preprečevanje korupcije izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, zato je odločbo organa odpravil, zahtevo prosilke pa zavrgel.

ODLOČBA:

Številka: 090-169/2017/6

Datum: 18. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. in 1. tč. 1. odst. 129. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 7. 2017, zoper odločbo, z dne 18. 7. 2017, št. 003-16/2014-65, SB Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba SB Nova Gorica št. 003-16/2014-65,z dne 18. 7. 2017 se odpravi.

1. Zahteva prosilke, z dne 18. 4. in 12. 5. 2017 se zavrže.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je, dne 18. 4. in 12. 5. 2017, od organa zahtevala posredovanje fotokopij oz. skenov vseh dokumentov, ki jih je organ po prejemu končnega poročila o rednem upravnem nadzoru ali v povezavi z njim, posredoval Ministrstvu za zdravje ali svetu organa ali medijem ali organom pregona, in ki se nanašajo bodisi na poročilo o opravljenem rednem upravnem nadzoru v organu oz. preiskavo, ki se nanaša na naročanje kolčnih protez v organu in v katerih je prosilka kakorkoli omenjena kot vodja skupine za javna naročila (v funkciji ali poimensko). Prosilka želi prejeti le dokumente, v katerih jo organ kakorkoli navaja.

Ga. … (v nadaljevanju stranska udeleženka), je na podlagi poziva organa št. 003-16/2014-60, z dne 11. 5. 2017, z elektronskim dopisom, z dne 17. 5. 2017, priglasila stransko udeležbo, pri čemer je navedla, da želi, da jo organ, pred izdajo informacij javnega značaja prosilki, pisno obvesti o vsebini posredovanih informacij, ki se nanaša na dokumente, pri pripravi katerih je stranska udeleženka sodelovala.

Organ je s sklepom št. 003-16/2014-62, z dne 9. 6. 2017, podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) je z dopisom št. 06210-529/2016-7 22003, z dne 11. 7. 2017, odgovorila na dopis organa št. 100-31/2017-20, z dne 6. 7. 2017 in navedla, da so ji bili posredovani sledeči dokumenti:

• Končno poročilo o ugotovitvah opravljenega pregleda na podlagi dogovorjenih postopkov v Javnem zavodu Splošna bolnišnica »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, z dne 20. 3. 2017,
• Končno poročilo o opravljenem rednem upravnem nadzoru v SB Nova Gorica, z dne 27. 10. 2016,
• zapis 5. in 4. točke dnevnega reda seje Sveta zavoda, z dne 12. 4. 2017 in
• zgoščenka, ki vsebuje zvočni zapis zgoraj navedene seje.

Nadalje je navedla, da še ni zaključila z obravnavo te zadeve, zato bi razkritje vsebine dokumentacije škodovalo izvedbi obravnave te zadeve.

Organ je z odločbo št. 003-16/2014-65, z dne 18. 7. 2017, zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilka po vsebini zahtevala dokumente, ki jih je bodisi organ sam bodisi drug organ v okviru postopkov, ki jih vodi, odstopil KPK. Organ je, dne 12. 7. 2017, prejel obvestilo KPK, iz katerega izhaja, da postopek obravnave zadeve pred KPK še ni zaključen, zaradi česar bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo sami izvedbi obravnave te zadeve. Posledično je organ oprl zavrnitev zahteve prosilke na 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Prosilka je, dne 19. 7. 2017, zoper odločbo organa št. 003-16/2014-65, z dne 18. 7. 2017, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je zahtevala dokumente, ki jih je organ po prejemu končnega poročila ali v povezavi z njim posredoval Ministrstvu za zdravje ali svetu organa ali medijem ali organom pregona. Dokumentacija je bila torej posredovana tudi drugim naslovnikom in ne zgolj KPK, s katero organ utemeljuje zavrnitev zahteve.

Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 003-16/2014-70, z dne 4. 8. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP

IP je, dne 14. 9. 2017, pri KPK izvedel ogled in camera, kjer je vpogledal v spise KPK in pridobil dodatna pojasnila.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da je izpodbijano odločbo treba odpraviti iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Organ je z izpodbijano odločbo namreč vsebinsko odločil o zahtevi prosilca, medtem, ko bi po mnenju IP moral zahtevo zavreči s sklepom, na podlagi 1. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP, ker zadeva, o kateri se odloča, ni upravna zadeva.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIntPK) v 2. odst. 23. čl. določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga KPK izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred KPK določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu. Prijavo, ki vsebuje podatke, za katere je z zakonom določena stopnja tajnosti, sme prijavitelj posredovati le organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali komisiji.

Glede na navedbe KPK, so vsi v predmetni zadevi sporni dokumenti predmet postopka pred KPK, pri čemer ta postopek še ni zaključen. IP je na ogledu in camera pri KPK, dne 14. 9. 2017, vpogledal v spise, ki jih KPK vodi pod opr. št. 06210-529/2016, 06210-110/2017, 06210-6/2017, 06210-213/2017 ter 06210-169/2014. Ugotovil je, da se med drugim v navedenih zadevah nahajajo tudi zahtevani dokumenti. Na ogledu in camera je KPK torej potrdila, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti vodi postopke v zvezi s prijavo suma korupcije. Nobena od teh zadev še ni zaključena, v zvezi s temi zadevami so postopki torej še v teku. KPK zato meni, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 23. čl. ZIntPK, zaradi česar se določbe ZDIJZ ne uporabljajo.

IP je upoštevaje navedeno ugotovil, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 23. čl. ZIntPK, zaradi česar se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Trenutek, ki ga določa ZIntPK za pričetek uporabe ZDIJZ, do izdaje izpodbijane odločbe še ni nastopil. Po 2. odst. 23. čl. ZIntPK se namreč ZDIJZ pred zaključkom postopka pred KPK, ki ga KPK izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, ne uporablja. Gre za t.i. izključitev določb ZDIJZ in s tem popolno zadržanje učinkovanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za dokumente iz postopkov KPK v zvezi s prijavo suma korupcije, ki so v teku. Po mnenju IP gre za jasno zakonsko dikcijo, ki ne dopušča drugačne interpretacije. Dokler se določbe ZDIJZ ne uporabljajo, je zakonodajalec določil način uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja (2. odst. 15. čl. Ustave RS v zvezi z 2. odst. 39. čl. Ustave RS) tako, da pravica dostopa do informacij javnega značaja začasno (do zaključka postopka pred KPK) ne učinkuje. V tem času prosilci torej nimajo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi niso podani pogoji za obstoj upravne zadeve iz 1. odst. 2. čl. ZUP.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke sicer utemeljena, vendar iz drugih razlogov – ker je organ pri odločanju napačno uporabil materialni predpis in ne, ker je onemogočil dostop do dokumentov po ZDIJZ. Kot je IP že pojasnil, prosilka pred zaključkom postopka pred KPK, ki ga KPK vodi v zvezi s prijavo suma korupcije, nima pravice zahtevati informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se ZDIJZ ne uporablja. IP tako ugotavlja, da prosilka do zaključka postopka pred KPK nima pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bi jo lahko uveljavljala v upravnem postopku. Iz vsega navedenega izhaja, da bi moral prvostopenjski organ po prejemu zahteve prosilke z dne 18. 4. 2017 in dopolnitvi zahteve z dne 12. 5. 2017, izdati sklep o zavrženju zahteve, in sicer na podlagi 1. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP, po kateri organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. Kot že navedeno, organ tega ni storil, ampak je na podlagi napačne uporabe materialnega prava izdal odločbo po ZDIJZ. IP je zato odločbo organa, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odpravil, sam pa o zahtevi prosilke odločil tako, da jo je na podlagi 1. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zavrgel.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka