Prosilec - Finančna uprava RS

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala kopije vseh dokumentov iz postopkov odmere davka v zvezi z razpolaganjem z določenimi nepremičninami (pogodbe o prenosu lastninske pravice, določbe o odobritvi pravnega posla, vloge za odmero davka,  odločbe o odmeri davka,  itd.). Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na davčno tajnost in varstvo osebnih podatkov. IP je zavrnil pritožbo prosilke in potrdil odločitev organa. Zahtevane odločbe namreč vsebujejo podatke, ki so davčna tajnost, delnega dostopa pa ni mogoče izvesti na način, ki ne bi omogočal identifikacije davčnega zavezanca.

ODLOČBA:

Številka: 090-166/2017/4

Datum: 9. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 090-41/2017-13 z dne 17. 7. 2017, Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 20. 7. 2017 zoper odločbo Finančne uprave RS, št. 090-41/2017-13 z dne 17. 7. 2017 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je od Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) dne 21. 5. 2017 zahtevala dostop do celotne dokumentacije odmere davka v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah, v obdobju od 1. 12. 2016 do izdaje informacije, in sicer za nepremičnine v celotni k.o. Velike Pece in za nepremičnine s parc. št. 71/1, 71/2, 71/3, 73/5, 73/6, 776/1 in 776/2, vse k.o. Gorenja vas.

Organ je z izpodbijano odločbo št. 090-41/2017-13 prosilki dostop zavrnil na podlagi 3. in 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da vsi zahtevani dokumenti (pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičninah, odločbe o odobritvi pravnega posla, razna potrdila, odločbe o odmeri davka in druga dokumentacija) vsebujejo podatke, ki jih je skladno s 15. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDavP-2) treba šteti za davčno tajnost. Dalje je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki jih ni dopustno razkriti na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ob zgoraj navedenem je organ ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov skladno s 7. členom ZDIJZ ne bi bil smiseln, saj ni mogoče, brez grožnje za razkritje osebnih podatkov oziroma davčne tajnosti, prekriti del podatkov v dokumentih in na ta način  seznaniti prosilke s preostalimi podatki. Seznanitev z dokumenti v takšni obliki za prosilko ne bi imelo kakršnekoli vrednosti, saj bi ostali zgolj tipski obrazci brez vsebinske vrednosti.

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 20. 7. 2017. V pritožbi zatrjuje, da zahtevane pogodbe o prometu z nepremičninami niso davčna tajnost, zato je na njih treba prekriti le osebne podatke. Dalje utemeljuje, da je IP v zadevi 090-211/2012/4 z dne 19. 10. 2012 zavzel stališče, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina), niso varovani osebni podatki. Prosilka še utemeljuje, da javno dostopni podatki, na katere jo napotuje organ, podajajo le del zahtevanih informacij (obdobje posla, vrsta posla, namensko rabo, ceno, lokacijo – naselje, velikost nepremičnine), zato zahteva, da IP odloči o tem, v katerem delu zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP je na podlagi poziva od organa dne 7. 8. 2017 pridobil še zahtevano dokumentacijo, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru so predmet zahteve prosilke dokumenti iz postopkov odmere davka na promet z nepremičninami in odmere dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin v zvezi z nepremičninami, ki jih je prosilka navedla v zahtevi (iz k.o. Velike Pece in k.o. Gorenja vas). Dokumente sestavljajo zlasti vloge za odmero davka, pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičninah (kupoprodajne in menjalne pogodbe), odločbe o odmeri davka, odločbe o odobritvi pravnega posla, ipd. Vsi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, nedvomno izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z njimi razpolaga v materializirani obliki, pridobil pa jih je v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog, zato posledično spadajo v njegovo delovno področje. V konkretnem primeru je sporno le vprašanje, v kakšni meri je organ upravičen zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov zaradi izjem od prostega odstopa po 3. in 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

5. točka prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo konkretnega primera je najprej torej treba ugotoviti, ali bi razkritje dokumentov, ki jih zahteva prosilka in se nanašajo na ugotavljanje davčne obveznosti, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. čl. ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V predmetni zadevi gre za dokumente v zvezi s postopki odmere davka davčnim zavezancem. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:

1.     s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Finančna uprava Republike Slovenije),

2.     gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na različne fizične osebe, ki nastopajo kot stranke pravnih poslov prenosa lastninske pravice na  nepremičninah),

3.     gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru informacije v zvezi s postopkom odmere davka na promet z nepremičninami in odmere dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin).

Vsi trije pogoji so torej glede vseh v predmetni zadevi zahtevanih informacij izpolnjeni. Gre namreč za dokumente, ki jih organ hrani v spisih o davčnih postopkih in jih je prejel od davčnih zavezancev ali drugih organov po uradni dolžnosti zaradi ugotavljanja višine davčne obveznosti. Glede na navedeno je v predmetni zadevi podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilka zatrjuje, da pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičninah niso davčna tajnost. IP pojasnjuje, da so zahtevane pogodbe del spisa davčnih postopkov odmere davka in nedvomno spadajo v kategorijo davčne tajnosti. Gre za dokumente, s katerimi razpolaga davčni organ, se nanašajo na davčnega zavezanca in so v zvezi z davčno obveznostjo. Pogodbe o prenosu lastninske pravice so namreč razlog za nastanek davčne obveznosti, hkrati pa predstavljajo tudi podlago za izračun višine davčne obveznosti. Pogodbe tudi nosijo vidno oznako »DAVČNA TAJNOST«, ki izhaja iz žiga Finančne uprave, s katerim Finančna uprava potrdi prijavo pravnega posla. ZDavP-2 v prvem odst. 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oz. vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak. Namen vidne označbe dokumentov je predvsem v tem, da je vsakomur, ki pride v stik s tovrstnimi dokumenti, že na prvi pogled očitno, da gre za davčno tajnost in da mora ravnati z višjo stopnjo skrbnosti oz. v skladu z zakonsko določenimi ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti. V kolikor dokumenti niso vidno označeni kot davčna tajnost, pa to ne pomeni, da ne gre za davčno tajnost. Glede na navedeno torej ni mogoče slediti navedbam prosilke, in je treba zaključiti, da so pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki izhajajo iz spisa davčnega organa za odmero davka, davčna tajnost.

IP je v nadaljevanju še presojal, ali je prosilki mogoče omogočiti delni dostop do zahtevane dokumentacije (7. člen ZDIJZ). Z vpogledom v zahtevane dokumente je IP ugotovil, da ni mogoča anonimizacija na način, da posamezni davčni zavezanec ne bi bil določljiv. Kot je pravilno ugotovil organ v izpodbijani odločbi, je mogoče z vpogledom v zemljiško knjigo, na podlagi podatkov o nepremičnini, ki se nahajajo v vsaki izmed zahtevanih odločb, pridobiti podatke o davčnem zavezancu. Na tem mestu IP poudarja, da niso utemeljene trditve prosilke, da identifikacijski podatki o nepremičninah, ki se nahajajo na zahtevanih dokumentih, ne morejo predstavljati davčne tajnosti, na kar je mogoče sklepati analogno glede na stališče IP v zvezi z razkrivanjem osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja (odločba IP št. 090-211/2012/4 z dne 19. 10. 2012). IP pojasnjuje, da zadeva 090-211/2012 ni primerljiva, saj ureditev varstva osebnih podatkov izrecno predvideva razkritje osebnih podatkov v primeru obstoja zakonske podlage, pri čemer je IP v navedeni zadevi, št. 090-211/2012, presodil, da razkritje ne bi predstavljalo neustavnega, nezakonitega in neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Razkritje parcelnih številk v zahtevanih dokumentih je bilo torej skladno z pravili varstva osebnih podatkov. Drugačna pa je situacija v predmetnem postopku dostopa do dokumentacije iz davčnih postopkov, kjer gre za podatke, ki predstavljajo davčno tajnost. V postopkih odmere davka v zvezi z razpolaganjem z nepremičninami so lastniki nepremičnin davčni zavezanci, identiteta davčnih zavezancev v konkretnih postopkih odmere davka, pa je nedvomno davčno tajnost. Razkritje zahtevanih dokumentov v obliki delnega dostopa, kjer bi razkrili tudi podatke o nepremičninah, bi torej omogočilo prosilki, da na podlagi javnih podatkov o nepremičninah (zemljiška knjiga), ugotovi identiteto davčnih zavezancev v konkretnih davčnih postopkih, kar pa predstavlja razkritje davčne tajnosti. Poleg dejstva, da je določena oseba davčni zavezanec, bi na ta način razkrili tudi višino davka na promet nepremičnin, ki mu je bila odmerjena, saj ta, skladno z 9. členom Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. l. RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US; v nadaljevanju ZDPN-2), vselej znaša 2,00% od davčne osnove, ki je praviloma prodajna cena nepremičnine (8. člen ZDPN-2). Glede na navedeno so torej identifikacijski znaki nepremičnin v konkretnem primeru davčna tajnost. Tako izhaja tudi iz prakse IP (glej odločbo 090-58/2017/5 z dne 25.04.2017).  

Glede na zgoraj navedeno IP zaključuje, da je v zvezi z zahtevanimi informacijami podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, delni dostop do dokumentov ni mogoč. Ker je IP ugotovil, da je dostop treba zavrniti na podlagi izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se do izjeme varstva osebnih podatkov ni posebej opredeljeval. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.,

Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblačenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka