Prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK

Prosilec je zahteval kopijo analize potencialnih lokacij za investitorja, ki jo je omenjal župan organa v izjavi za medije. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je analizo dejansko pripravila fizična oseba, ki tega ni naredila na podlagi naročila organa niti z organom v času izdelave analize ni bila v nikakršnem poslovnem razmerju. Avtor za analizo ni prejel plačila s strani organa. Lastnik in imetnik pravic na zahtevanem dokumentu je avtor in ne organ. Organ dejansko zahtevanega dokumenta nima zavedenega med dokumentacijo in z njim dejansko niti ne razpolaga. Organ je tako odločil pravilno, vendar pa je svojo odločitev podprl z napačno obrazložitvijo, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v obrazložitvi te odločbe pa navedel pravilne razloge za zavrnitev.

ODLOČBA:

Številka: 090-164/2017/13

Datum: 6. 9. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………………………………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 7. 2017, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2102 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 09002-27/2017 z dne 6. 7. 2017, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 7. 2017 zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09002-27/2017 z dne 6. 7. 2017 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 2. 6. 2017 od organa zahteval posredovanje analize, na katero se je skliceval župan v svoji izjavi za Večer, ki je bila objavljena dne 1. 6. 2017. V navedeni izjavi je namreč župan povedal, da je organ izdelal analizo potencialnih lokacij za investitorja, na podlagi katere je nepremičninska agencija Colliers International ugotovila, da izbrana lokacija edina izpolnjuje pogoje za investicijo.

Ker do dne 3. 7. 2017 od organa ni prejel nobenega odgovora, je prosilec podal pritožbo pri IP zaradi molka organa.

IP je organ dne 4. 7. 2017 pozval, naj o zahtevi prosilca odloči skladno z ZDIJZ (tj. prosilcu omogoči dostop do vseh zahtevanih informacij ali izda odločbo).

Organ je dne 6. 7. 2017 izdal odločbo št. 09002-27/2017, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi je navedel, da je bil zahtevani dokument pripravljen v zvezi s potencialnimi projekti Magne na območju organa in širše ter je sestavni del celotne dokumentacija, nastale v zvezi s potencialnimi projekti Magne na širšem mariborskem območju. Celotna dokumentacija z vsemi podatki je zavarovana z »non-disclosure agreement« oziroma sporazumom o zaupnosti in nerazkritju podatkov in s tem v celoti označena kot poslovna skrivnost. Gre za vsebine zaupne narave, ki sta si jih stranki delili zaradi potencialnih projektov Magne, vendar ne želita, da bi te informacije postale znane tretjim osebam. Organ je tako na podlagi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevanega dokumenta prosilcu zavrnil.

Dne 27. 7. 2017 se je prosilec zoper izpodbijano odločbo pritožil in navedel, da je zavrnitev dostopa neutemeljena. Dokumenti, ki jih v sklopu svojih pooblastil izdela organ javne uprave z javnimi sredstvi, ne morejo postati poslovna skrivnost samo zato, ker se organ s posameznim zasebnikom tako dogovori. Če bi to držalo, ne bi bilo več informacij javnega značaja, saj bi vsak organ zavezanec informacije, ki jih želi skriti pred javnostjo, določil za poslovno skrivnost.

Organ je dne 31. 7. 2017 pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je dne 3. 8. 2017 pri organu opravil ogled in camera, na katerem je vpogledal v zahtevani dokument in dogovor o poslovni skrivnosti, pridobil dodatna pojasnila ter podjemno pogodbo, sklenjeno med _______________________ in organom za čas od 1. 8. do 31. 12. 2015.

Dne 7. 8. 2017 je organ IP posredoval poročila o delu ______________________ za delo, opravljeno v času od 1.8. do 31. 12. 2015 na podlagi podjemne pogodbe.

Ob pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami za izdajo odločbe. Zato je dne 9. 8. 2017 organ zaprosil za dodatna pojasnila.

Organ je na poziv IP odgovoril v dopisih z dne 11. in 16. 8. ter z dne 5. 9. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Na ogledu in camera je organ IP pojasnil, da je dejansko analizo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, pripravil _______________________. Navedeno je razvidno tako iz zahtevane analize, kot tudi iz sporazuma o zaupnosti oz. nerazkrivanju podatkov, sklenjenega med ________________________ in podjetjem Magna Steyr Fahrzrugtechnik AG & Co KG. Kot izhaja iz celotne predložene dokumentacije, __________________ zahtevane analize ni pripravil za organ, saj v času izdelave analize (med marcem in majem 2016) z organom ni bil v nikakršnem poslovnem razmerju. Posledično za izdelavo analize tudi od organa ni prejel nikakršnih javnih sredstev.

_______________________ je bil sicer v poslovnem razmerju z organom v času od 1. 8. do 31. 12. 2015, v katerem je za organ na podlagi podjemne pogodbe opravljal določena dela in zanje tudi prejemal javna sredstva. Vendar pa tako iz podjemne pogodbe kot tudi iz poročil o delu, pripravljenih  na podlagi te podjemne pogodbe, izhaja, da izdelava zahtevane analize ni bila med njegovimi delovnimi nalogami. Delovno razmerje z organom je ____________________ sklenil šele z dnem 26. 8. 2016, torej vsaj tri mesece po tem, ko je bila zahtevana analiza že izdelana. Dokument torej ni bil izdelan po naročilu organa niti ga organ ni plačal. Uradno organ s tem dokumentom ne razpolaga in ni zaveden v njegovi dokumentaciji. Gre namreč za zasebno lastnino ________________________. Res pa je, da je ________________________ organ seznanil z izsledki zahtevanega dokumenta.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali posameznikov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (npr. v presojo vprašanja, zakaj navedene študije ni naročil in pridobil organ) ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki.

Organ je tako odločil pravilno, vendar pa je svojo odločitev podprl z napačno obrazložitvijo, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v obrazložitvi te odločbe pa navedel pravilne razloge za zavrnitev. 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.                                                                  

Svetovalka IP                                                                                    

                                                                                                              
Informacijski pooblaščenec: 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka