Prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da zahtevani dokumenti o oddaji v najem niso bili izdelani oziroma organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti o oddaji predmetnih nepremičnin v najem, da z določenimi podatki, ki so javno dostopni, prosilec že razpolaga, in da organ razpolaga z določenimi podatki o predmetni stavbi, ki pa so javno dostopni. IP je tako pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-163/2017/4

Datum: 5.9.2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 7. 2017, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 09002-28/2017 z dne 12. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 21. 7. 2017 se delno ugodi in se odločbo Mestne občine Maribor št. 09002-28/2017 z dne 12. 7. 2017 delno odpravi ter se prosilcu posreduje napotilo na spletno povezavo http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=16509.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 14. 6. 2017 zahteval posredovanje podatkov o parceli št. 116/8 k.o. 636 in objektu, ki se na njej nahaja, št. stavbe 352 k.o. 636, prav tako pa tudi posredovanje podatkov za parcelo št. 879/1 k.o. 636. Želi podatke o tem, kdo uporablja parceli in stavbo, čemu služijo, pod kakšnimi pogoji sta bili nepremičnini oddani v najem, kakšni so pogoji najema (cena najema, čas oddaje, način izbire najemnika).

Organ je z odločbo št. 09002-28/2017 z dne 12. 7. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je bilo v postopku preverjeno, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti glede oddaje v najem. Ugotovil je, da je organ v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik parcele št. 116/8 k.o. 636, skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, in da je nepremičnina opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Glede parcele št.  879/1 k.o. 636 pa je ugotovil, da je organ vpisan kot lastnik parcele, nepremičnina pa je opredeljena delno kot kmetijsko zemljišče in delno kot pozidano zemljišče. Nadalje je ugotovil, da pri organu ni bilo mogoče najti dokumentov o oddaji parcel, iz orto foto posnetka pa je razvidno, da je situacija objekta št. 352 taka, da stoji na parceli št. 879/1, 116/8 in 108/1 k.o. 636 Kamnica. Navaja še, da pri organu prav tako ni bilo mogoče najti dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil objekt dan v najem, od ustanovitve javnega zavoda Športni objekti Maribor (v nadaljevanju: Športni objekti Maribor) pa naj bi bil objekt 352 v upravljanju le-tega. Ker zahtevani dokument ni bil izdelan oziroma organ z njim ne razpolaga, ni izpolnjen eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, zato je organ zavrnil zahtevo prosilca.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 21. 7. 2017. Navaja, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska razvidno, da je edini lastnik parcele št. 116/8 k.o. 636 organ, iz izdane odločbe pa je razvidno, da je solastnik te parcele. Nadalje navaja, da je iz podatkov Geodetske uprave razvidno, da se na tej parceli nahaja stavba št. 352, katere lastnik je organ, ki je hkrati tudi edini začasni upravljavec. Iz odločbe izhaja tudi, da je bil objekt dan v najem s strani ustanovitelja javnega zavoda Športni objekti Maribor, in to je organ. V zvezi z navedenimi dejstvi in podatki, ki so javno dostopni, se mu postavlja utemeljeno vprašanje, kako lahko organ v izpodbijani odločbi zanika obstoj zahtevane dokumentacije, hkrati pa v njej priznava, da je objekt v upravljanju le-tega. Meni, da je kot prebivalec upravičen do informacij, za kakšne potrebe se koristijo določena zemljišča in objekti, ki so v lasti lokalne skupnosti, prav tako pa tudi do informacij o pogojih oddaje v najem le-teh. Po njegovem mnenju je nerazumljivo in nepredstavljivo, da lokalna skupnost ne ve, kaj se dogaja z njihovo lastnino in v kakšne namene služi, kdo so uporabniki nepremičnin, pod kakšnimi pogoji so oddane v najem in kaj se z njimi dogaja.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 09002-28/2017 z dne 31. 7. 2017, posredoval v odločanje IP. Organ je pritožbi s prilogami priložil fotokopije vloge z dne 14. 6. 2017, izpodbijane odločbe in vročilnice. Na poziv IP št. 090-163/2017/3 z dne 8. 8. 2017 je organ opravil ponovno preverjanje, ali razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti, ter posredoval IP del dokumenta »Analiza stanja nepremičnin športnih objektov v lasti in solastnini Mestne občine Maribor«, in sicer v delu, ki se nanaša na objekt št. 352 k.o. 636.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, sporno je, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Prav tako pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakujejo pojasnila, mnenja in podobno. Ob tem IP še navaja, da prosilci niso dolžni navesti točno določenega dokumenta, ki ga želijo pridobiti, ker praviloma niso seznanjeni, v kakšni obliki se nahajajo posamezne informacije, s katerimi se želijo seznaniti. Bistveno je, da organ prepozna, ali se zahtevana informacija nahaja v določenem dokumentu, s katerim razpolaga v materializirani obliki, ali ne.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ v obravnavanem primeru ugotavljal, ali razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti. Ugotovil je, da:

• je organ vpisan v zemljiški knjigi kot solastnik parcele 116/8 k.o. 636 s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je opredeljena kot kmetijsko zemljišče, ter da je organ vpisan kot lastnik parcele št. 879/1 k.o. 636, ki je delno kmetijsko in delno pozidano zemljišče;
• ne razpolaga z dokumenti o oddaji parcel št. 879/1 in 116/8, obe k.o. 636, v najem;
• je iz orto foto posnetka razvidno, da je situacija objekta št. 352 k.o. 636 taka, da stoji na parcelah št. 879/1, 116/8 in 108/1, vse k.o. 636;
• ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil objekt št. 352 k.o. 636 dan v najem, od ustanovitve javnega zavoda Športni objekti Maribor naj bi bil predmetni objekt v upravljanju le-tega.

Ker organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki o oddaji parcel št. 879/1 in 116/8, obe k.o. 636, v najem, ne razpolaga v materializirani obliki, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa. Na poziv IP št. 090-163/2017/3 z dne 8. 8. 2017 je namreč organ opravil ponovno preverjanje pri svojih uradih in arhivu ter ponovno ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki o oddaji predmetnih nepremičnin v najem. Ob tem je potrebno upoštevati še navedbe organa v izpodbijani odločbi, da je objekt št. 352 k.o. 636 v upravljanju javnega zavoda Športni objekti Maribor in da se ta objekt nahaja na parcelah, ki sta predmet zahteve. Slednje izhaja tudi iz dokumenta, do katerega se bo IP opredelil v nadaljevanju te odločbe. Javni zavod Športni objekti Maribor je namreč ustanovil organ z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Športni objekti Maribor. Kot izhaja iz Statuta javnega zavoda Športni objekti Maribor, ki je javno dostopen, je premoženje tega zavoda last ustanovitelja, zavod pa ima pravico upravljati s premoženjem, ki ga je pridobil za začetek dela od ustanovitelja (8. člen). Javni zavod torej upravlja s premoženjem organa kot lastnika, upravljanje pa ne predstavlja oddaje nepremičnine v najem. Povedano drugače, IP je ugotovil, da z objektom št. 352 k.o. 636, ki se nahaja na parcelah št. 116/8 in 879/1, obe k.o. 636, upravlja Javni zavod Športni objekti Maribor, iz česar izhaja, da je po podatkih, s katerimi razpolaga organ, predmetni objekt na predmetnih parcelah v upravljanju tega zavoda in ni oddan v najem, kar nedvomno posledično velja tudi za parceli v delu, na katerem stoji ta stavba. Kot že navedeno, organ torej ne razpolaga s podatki oziroma dokumenti o oddaji teh nepremičnin v najem, zato je potrebno pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

Prosilec je sicer zahteval tudi podatke o tem, kdo predmetni parceli uporablja in čemu služita. V zvezi s tem je IP ugotovil, da sta organ in prosilec vpogledala v podatke zemljiške knjige oziroma prosilec tudi v javno zbirko podatkov Javni vpogled v podatke o nepremičninah, dostopno na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije. Prosilec je namreč te podatke priložil pritožbi. Ker IP ugotavlja, da prosilec dejansko že razpolaga s podatki o lastništvu oziroma upravljanju in rabi predmetnih nepremičnin, ki so javno dostopni, ter da organ ne razpolaga z drugačnimi podatki, je pritožbo prosilca v tem delu prav tako treba zavrniti.

Glede na to, da je prosilec prav tako zahteval podatke o tem, kdo uporablja stavbo št. 352 k.o. 636 in čemu služi, se IP opredeljuje še do dokumenta »Analiza stanja nepremičnin športnih objektov v lasti in solastnini Mestne občine Maribor«, iz katerega je razvidno, da naj bi stavbo št. 352 k.o. 636 Kamnica, upravljal javni zavod Športni objekti Maribor. Organ je namreč posredoval IP del navedenega dokumenta, in sicer v delu, ki se nanaša na objekt št. 352 k.o. 636. IP je po vpogledu v posredovani dokument ugotovil, da je ta dokument v celoti javno dostopen, in sicer na spletni povezavi: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=16509. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je objekt v upravljanju javnega zavoda Športni objekti Maribor. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil objekt oddan v najem od ustanovitelja, torej organa, javnemu zavodu Športni objekti Maribor, vendar IP ugotavlja, da te navedbe ne držijo. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajalo, da je objekt oddan v najem, od ustanovitve javnega zavoda Športni objekti Maribor pa naj bi bil objekt v upravljanju le-tega. Javni zavod Športni objekti Maribor torej z objektom upravlja in kot že navedeno, upravljanja ni mogoče enačiti z najemom. IP je vpogledal še v javne podatke Geodetske uprave Republike Slovenije oziroma zbirko podatkov Javni vpogled v podatke o nepremičninah in ugotovil, da je predmetna stavba evidentirana pri parceli št. 116/8, na grafičnem prikazu pa sega tudi na parceli št. 879/1 in 108/1, kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi.

V skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko organ posreduje prosilcu samo napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja, če je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno). Ker je informacija o upravljanju stavbe št. 352 k.o. 636 javno dostopna, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga. Navedeno pomeni tudi, da IP ne more naložiti organu, da ustvari ali pridobi zahtevane informacije, s katerimi v času vložitve zahteve ne razpolaga v materializirani obliki, in to velja tudi v primeru, v katerem bi organ na podlagi posamezne zakonske določbe moral razpolagati z določenim dokumentom, dejansko pa z njim ne razpolaga.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, ker je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu z drugim odstavkom 251. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka