Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo

POVZETEK:
Organ je z odločbo zavrgel zahtevo prosilca, ker prosilec v zahtevi ni opredelil informacije, s katero se je želel seznaniti oziroma ni opredelil dokumenta, ampak navedel vprašanje in navedbe v zvezi z obravnavo določene zadeve, zahteve pa na podlagi poziva organa tudi ni ustrezno dopolnil. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da bi moralo ODT v Krškem na postavljeno vprašanje prosilca vsebinsko presoditi, ali je bilo postopanje v določeni preiskavi v skladu z ZKP, pri čemer bi nastal nov dokument, ki pa ga ODT v Krškem ni bilo dolžno ustvariti na zahtevo prosilca. Ker v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 090-161/2017/2
Datum: 4. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 7. 2017, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 16. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 15. 7. 2017 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 16. 6. 2017 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z dokumentom »Zahteva po informaciji skladno z odredbo 16. člena ZDIJZ« z dne 9. 5. 2017 zahteval, da ga Okrožno državno tožilstvo v Krškem (v nadaljevanju: ODT v Krškem) pisno obvesti, ali je v predmetu postopalo v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, kar je nadalje utemeljeval s posameznimi dejstvi iz naslova procesnega prava ZKP. Kot izhaja iz zahteve, se vprašanje nanaša na obvestilo o zaključku preiskave Policijske uprave Novo mesto, Sektorja kriminalistične policije (v nadaljevanju: policija) št. …, ki ga je prejel prosilec 24. 4. 2017. Zahtevi je priložil prej navedeni dopis ter dokument z naslovom »Kratka analiza prejetega dopisa PU NM … PREISKAVA s kratkim širšim opisom celote let« z dne 26. 4. 2017.

ODT v Krškem je predmetno zadevo odstopilo v pristojno reševanje organu, z dopisom št. Tu-9-5/3/2017-2 z dne 15. 5. 2017, glede na to, da se je prosilec v zahtevi skliceval na 16. člen ZDIJZ.

Organ je z dopisom št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 19. 5. 2017 pozval prosilca na ustrezno dopolnitev zahteve, ker prosilec ni opredelil v zahtevi dokumenta, s katerim se je želel seznaniti.

Prosilec je v zvezi s pozivom v dokumentu »Dopolnilo vloge« z dne 8. 6. 2017 med drugim navedel:
-    da na ODT v Krškem ni predal nobene vloge za dostop do informacije javnega značaja;
-    če bi jo, bi morali biti izpolnjeni določeni procesni pogoji, da bi organ lahko po njej postopal, pri čemer še navaja, da organ nima krajevne in stvarne pristojnosti postopati v obravnavani zadevi, torej tudi ne poslati poziva k dopolnitvi vloge.

Prosilec v dokumentu navaja posamezne določbe ZDIJZ in Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – Odl. US, 64/16 – Odl. US in 65/16 – Odl. US; v nadaljevanju: ZKP), katerim sledi njegova obrazložitev postopkov, pa tudi navajanje drugih zadev. Priložen je Ugovor krajevne in stvarne pristojnosti odločanja z dne 8. 6. 2017 in Pritožba na osnovi osmega odstavka 22. člena ZDIJZ s smiselno subsidiarno uporabo četrtega odstavka 222. člena ZUP na zahtevo po informaciji skladno z določbo 16. člena ZDIJZ. V slednji prosilec navaja določbe 9., 20., 22. in 23. člena ZDIJZ ter določbe 222., 226., 227. in 228. člena ZUP, navaja pa tudi, da do vključno 9. 6. 2017 ni prejel od ODT v Krškem zahtevane informacije in ni prejel obvestila ODT v Krškem, da ni pristojen za posredovanje zahtevane informacije, oziroma da je za to pristojen nek drug organ, zato predlaga IP, da mu pridobi zahtevane informacije, da bo lahko pravilno, zakonito in procesno čisto opredelil in ovrednotil navedbe policije ter ugotovil dejansko vlogo organa v tem dopisu.

Organ je z odločbo št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 16. 6. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca z dne 9. 5. 2017 zavrgel. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je predmetno zahtevo obravnaval po ZDIJZ, ker se je prosilec skliceval na podatke javnega značaja, pri čemer je ugotovil, da je nepopolna in je prosilca pozval na dopolnitev. Ugotovil je namreč, da prosilec v zahtevi ni opredelil informacije, s katero se želi seznaniti, oziroma ni opredeljen dokument, ampak gre za vprašanje in navedbe v zvezi z obravnavo določene zadeve. Ker prosilec svoje zahteve v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, je zahtevo zavrgel v skladu z 19. členom ZDIJZ. Navedel je tri osnovne kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja, in da je organ dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij v dokumentih, s katerimi razpolaga in ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, ki ga v času zahteve še nima. Prav tako je še navedel, da organ ni dolžan na zahtevo prosilca za informacijo javnega značaja pripravljati odgovorov na vprašanja oziroma podati svoje ocene v zvezi z določeno pravno problematiko.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 15. 7. 2017, iz katere med drugim izhaja:
-    ODT v Krškem bi moralo pisno obvestiti prosilca o odstopu zahteve v odločanje organu;
-    ODT v Krškem mora razpolagati z zahtevano informacijo kot krajevno in stvarno pristojno tožilstvo na pisanje kriminalistične policije, samo odločanje v postopkih po ZDIJZ je z odločbo preneseno na organ;
-    organ nima zakonske procesne možnosti dajati procesne in materialne ocene prosilca, še manj ima možnosti trditi, da vlogi (Ugovor krajevne in stvarne pristojnosti in Pritožbe na ODT v Krškem po osmem odstavku 22. člena ZDIJZ) nista dopustni in sta nedovoljeni.

Prosilec ponovno navaja zakonske določbe ZDIJZ, pa tudi Ustave Republike Slovenije, Zakona o državnem tožilstvu, ZUP, ZKP, Kazenskega zakonika, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,… Pojasnjuje tudi svoje mišljenje glede dopisa policije in navaja, da išče informacijo oziroma dokument, s katerim je policija na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP obvestila ODT v Krškem, in zakaj na temelju tega dokumenta ni naprej postopalo ODT v Krškem, in če ni obvestila ODT v Krškem, informacijo o tem, da ni podala poročila ODT v Krškem.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Tu-9-5/20/2017 z dne 20. 7. 2017, posredoval v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil kopije pritožbe z dne 15. 7. 2017, izpodbijane odločbe, zahteve prosilca z dne 15. 5. 2017, poziva za dopolnitev zahteve z dne 19. 5. 2017, dopolnilne vloge prosilca z dne 8. 6. 2017, odločbe za določitev uradne osebe z dne 24. 9. 2015 in elektronske komunikacije z dne 11. 7. 2017.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo predmetne zadeve poudarja, da je pristojen v obravnavanem primeru presojati zadevo z vidika določb ZDIJZ in ZUP, kar pomeni, da je presoja IP osredotočena na zahtevo prosilca z dne 9. 5. 2017, o kateri je odločil organ z izpodbijano odločbo, ter postopanje in odločitev organa v zvezi s to zahtevo. Ob tem IP še navaja, da je prosilec v Dopolnilu vloge med drugim navedel, da ni vložil nobene zahteve po ZDIJZ pri ODT v Krškem, vendar sta dokument prepoznala kot zahtevo po ZDIJZ tako ODT v Krškem kot organ, prav tako pa tudi IP. Da gre za zahtevo prosilca za dostop do informacij po ZDIJZ nedvomno izhaja že iz naslova dokumenta »Zahteva po informaciji skladno z odredbo 16. člena ZDIJZ« z dne 9. 5. 2017, naslovljena na ODT v Krškem, pri čemer prosilec vložitev zahteve po ZDIJZ v pritožbi ne zanika (npr. navaja, da mu ODT v Krškem »ni odgovorilo v zakonu predpisanem roku z obvestilom iz naslova 20. člena ZDIJZ in ni zavrnilo vloge od 12. 5. 2017 na način iz opisa procesnega prava ZDIJZ-a«).

IP se najprej opredeljuje do navedbe prosilca na koncu pritožbe, da išče informacijo oziroma dokument, s katerim je policija na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP obvestila ODT v Krškem, in zakaj na temelju tega dokumenta ni naprej postopalo ODT v Krškem, in če ni obvestila ODT v Krškem, informacijo, da ni podala poročila ODT v Krškem.

IP je ugotovil, da prosilec zahtevane informacije v zahtevi z dne 9. 5. 2017, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ni opredelil na tak način. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

IP je ugotovil, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Ob tem IP glede pritožbenih navedb prosilca v zvezi s prenosom pristojnosti ODT v Krškem glede odločanja o predmetni zahtevi navaja, da lahko v skladu z 9. členom ZDIJZ več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Na podlagi te določbe je tako določena ena uradna oseba, ki je pristojna za posredovanje informacij javnega značaja za organ in vsa okrožna državna tožilstva. Navedeno izhaja že iz javno dostopnega Kataloga informacij javnega značaja, objavljenega na spletnih straneh organa: https://www.dt-rs.si/informacije-javnega-znacaja. Povedano drugače, v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja je uradna oseba, ki je odločala v obravnavanem primeru, pristojna odločati o vseh zahtevah po ZDIJZ, ki so naslovljene na Vrhovno državno tožilstvo ali katerokoli drugo okrožno državno tožilstvo, torej tudi v obravnavanem primeru, v katerem je bila zahteva vložena pri ODT v Krškem.

Nadalje je IP ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da morajo biti za informacijo javnega značaja izpolnjeni trije osnovni pogoji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tudi niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno, tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Glede na postavljeno vprašanje prosilca bi moralo ODT v Krškem vsebinsko presoditi, ali je bilo postopanje v določeni preiskavi v skladu z ZKP, pri čemer bi nastal nov dokument, ki pa ga ODT v Krškem ni bilo dolžno ustvariti na zahtevo prosilca. IP tako pritrjuje navedbam organa, da je organ dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij v dokumentih, s katerimi razpolaga in ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, ki ga v času zahteve še nima, prav tako organ ni dolžan na zahtevo prosilca za informacijo javnega značaja pripravljati odgovorov na vprašanja oziroma podati svoje ocene v zvezi z določeno pravno problematiko.

Ker organ torej z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga.

Ob tem IP še navaja, da prosilci niso dolžni navesti točno določenega dokumenta, ki ga želijo pridobiti, ker praviloma niso seznanjeni, v kakšni obliki se nahajajo posamezne informacije, s katerimi se želijo seznaniti. Bistveno je, da organ prepozna, ali se zahtevana informacija nahaja v določenem dokumentu, s katerim razpolaga v materializirani obliki, ali ne. V obravnavanem primeru je namreč prosilec navedel, s katero informacijo se želi seznaniti, vendar je bilo ugotovljeno, da organ s to informacijo ne razpolaga v materializirani obliki. Ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, bi moral organ zahtevo prosilca zavrniti, dejstvo pa je, da prosilcu v nobenem primeru ni mogoče ugoditi, ker zahtevani dokument ne obstaja v materializirani obliki.

Glede ostalih navedb prosilca v pritožbi, ki se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, pa IP poudarja, da izven pritožbenih postopkov po ZDIJZ nima pristojnosti posegati oziroma presojati dela in odločanja državnih tožilstev, ki so kot del pravosodja samostojni državni organi. Kot že navedeno, je IP v pritožbenih zadevah po ZDIJZ pristojen presojati le, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so te informacije javno dostopne (v celoti ali delno), nima pa se pristojnosti spuščati v vsebinsko delo tožilstva v konkretnih kazenskih postopkih.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.,
Svetovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah,
namestnica informacijske pooblaščenke