Prosilec - Narodni muzej Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je zahteval informacije o predvidenem postopku vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti ob nastajanju muzeja posebnega pomena na Blejskem otoku ter vse dokumente, ki so nastali ob konzultiranju v zvezi z navedeno tematiko. Organ je odločil, da z dokumenti ne razpolaga oz. da so še predmet posvetovanja in bi njihovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki je nastal v procesu konzultacije s pravnimi in/ali fizičnimi osebami v zvezi s pripravo koncepta stalne muzejske razstave na Blejskem otoku. Ker dokument ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi), je IP organu naložil, da je prosilcu dolžan v obliki fotokopije posredovati zahtevani dokument. Z informacijami o predvidenem postopku vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti organ ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-150/2017/8

Datum: 2. 10. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 25. 6. 2017 zoper odločbo Narodnega muzeja Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 4/2017 - IJZ z dne 23. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 25. 6. 2017 zoper 1. točko izreka odločbe Narodnega muzeja Slovenije, št. 4/2017 - IJZ z dne 23. 6. 2017, se delno ugodi in se v delu, ki se nanaša na dokumente, ki so nastali v procesu konzultiranja v povezavi s pripravo koncepta muzeja na Blejskem otoku, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati še dokument, ki je priloga k elektronskemu sporočilu z naslovom zadeve »razstava na Blejskem otoku« z dne 20. 3. 2017.

1. V preostalem delu se pritožbo zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 26. 3. 2017 od organa zahteval informacije o predvidenem postopku vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti ob nastajanju muzeja posebnega pomena na Blejskem otoku. Svojo zahtevo je 25. 5. 2017 dodatno obrazložil in organ pozval, da mu posreduje vse listine in podrobnosti o potrjenem programu dela Narodnega muzeja za letošnje leto v povezavi s pripravo koncepta muzeja na Blejskem otoku. Zaprosil je še za seznam vseh pravnih in fizičnih oseb, ki jih je organ v procesu konzultiral, in za vse dokumente, ki so ob tem nastali.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 4/2017 - IJZ z dne 23. 6. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) in zahtevo delno zavrnil. Organ je navedel, da je 21. 6. 2017 prosilcu poslal vse dokumente in ostale informacije v zvezi s pripravo razstave oziroma v zvezi s postavitvijo Muzeja slovenske simbolike na Blejskem otoku, s katerimi je razpolagal do tega dne, razen tistih, ki so še predmet posvetovanja, njihovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Poleg tega je posredoval tudi seznam pravnih in fizičnih oseb, s katerimi potekajo ustni razgovori in posveti v zvezi s postavitvijo razstave. Ob tem je organ pojasnil, da trenutno potekajo v zvezi z Muzejem slovenske simbolike, postavljenega v letu 2018, le preliminarne konzultacije, ob katerih še ne nastajajo pisni dokumenti.

Prosilec se je 25. 6. 2017 zoper izdano odločbo pritožil in navedel, da sta sporni dve točki, in sicer (1) vključevanje javnosti, saj kljub večkrat postavljenim vprašanjem o načrtih organa glede postopka vključevanja javnosti v pripravo idejnega osnutka prosilec ni prejel nobenega odgovora ter (2) protislovne trditve organa glede informacij, ki jih prosilec ni prejel, ko organ navaja, da prosilcu ni posredoval vseh dokumentov, ker ne obstajajo oz. bi njihovo razkritje pomenilo napačno razumevanje njihove vsebine. Prosilec je v pritožbi menil, da upoštevajoč prakso dosedanjega delovanja organa in resornega ministrstva domneva, da gre za sistematično in naklepno prekrivanje načrtov za konzultacije o javni zadevi. Pritožbeni organ je zato zaprosil, da preizkusi veljavnost trditve, da v zvezi s procesom priprave zbirke in povezanih postopkov vključevanja javnosti ne obstajajo nobeni dokumenti. V zvezi z dokumentacijo, ki bi lahko povzročila napačno razumevanje dokumenta do take mere, da bi to lahko škodilo namenu naloge ali posameznim avtorjem, tj. izdelavi idejne zasnove zbirke posebnega pomena, je prosilec pritožbeni organ zaprosil za preizkus veljavnosti in verodostojnosti te ocene.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 44/2-17 z dne 11. 7. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja in ugotavljanja, s katerimi dokumenti iz zahteve organ razpolaga, pri organu 27. 9. 2017, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled brez prisotnosti strank, t. i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-150/2017/7 z dne 27. 9. 2017.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom v zvezi s postopkom vključevanja javnosti ob nastajanju stalne muzejske razstave na Blejskem otoku oz. ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil dostop do informacij javnega značaja, s sklicevanjem na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. dokument v izdelavi.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP je 27. 9. 2017 pri organu opravil t.i. ogled in camera po 11. členu ZInfP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi, a je to organ storil na ogledu in camera. Na vprašanje IP v zvezi z navedbo organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da organ prosilcu ni posredoval tistih dokumentov, katerih razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, je organ pojasnil, da razpolaga z dokumentom, ki je priloga elektronskega sporočila z naslovom zadeve »razstava na Blejskem otoku« z dne 20. 3. 2017, in naj bi služil pogovoru o izhodiščih razstave. Organ je še dodal, da je bil dokument namenjen interni rabi. Glede na to, da so predmet zahteve kot tudi pritožbenega postopka dokumenti, ki so nastali v procesu konzultacije s pravnimi in/ali fizičnimi osebami v zvezi s pripravo koncepta stalne muzejske razstave na Blejskem otoku, je IP ocenil, da navedeni dokument (tj. priloga k elektronskemu sporočilu) ustreza zahtevi. To pomeni, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki in tako zahtevani dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Glede navedenega dokumenta je nato IP presojal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru izjem po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da gre za dokument, ki je še predmet posvetovanja, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo po 9. točki prvega odstavka ZDIJZ. Navedena določba omogoča zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (1) dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, (2) dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, in (3) razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (specifični škodni test), pri čemer je dokazno breme glede obstoja škode zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta na organu. Podrobnejše kriterije za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, določa 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba). Ta v prvem odstavku določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Drugi odstavek pa določa, da se za podatke iz dokumenta iz prejšnjega odstavka, če gre za dokument, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili take metodologije.

IP se je seznanil z navedenim dokumentom in ugotovil, da gre za kratko besedilo, ki naj služi pogovoru o izhodiščih razstave, ki ga je pripravil sodelavec pri pripravi koncepta stalne muzejske razstave na Blejskem otoku, …. Dokument po oceni IP ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokument, ki bi bil pripravljen kot zaključena celota in bi šel v podpis pristojni osebi, prav tako po mnenju IP ni mogoče utemeljiti škode zaradi napačnega razumevanja njegove vsebine zgolj z navajanjem, da je dokument namenjen interni rabi. IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi obstajala katera druga izjema po ZDIJZ. IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Organ je na ogledu in camera zatrdil, da z dokumentom, ki bi vseboval informacije o postopku vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti ob nastajanju stalne muzejske razstave na Blejskem otoku, ne razpolaga. Organ je potrdil, da je prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo z dne 25. 5. 2017 že posredoval vso zahtevano dokumentacijo, in sicer zapis (natančno str. 27/129) iz rednega programa dela organa za leto 2017, ki vsebuje informacije o navedeni razstavi, ter pet zapisnikov sej kolegija direktorice organa, ki se nanašajo na navedeno razstavo, v celoti. Glede na zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP je torej zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. IP je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil v delu, ki se nanaša na dokumente, ki so nastali v procesu konzultiranja v povezavi s pripravo koncepta muzeja na Blejskem otoku, ter organu naložil, da je prosilcu dolžan v obliki fotokopije posredovati še dokument, ki je priloga k elektronskemu sporočilu z naslovom zadeve »razstava na Blejskem otoku« z dne 20. 3. 2017. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                          

asistentka svetovalca pri IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka