Prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
+ -Številka: 090-148/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval kopijo sklepa ali odredbe o določitvi poslovne skrivnosti. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-148/2017/3Datum: 14. 7. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 30. 6. 2017, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-6/2017 – AMB, z dne 15. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 30. 6. 2017, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, št. 090-6/2017 – AMB z dne 15. 6. 2017, se zavrne.2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 27. 5. 2017 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije sklepa ali odredbe o določitvi poslovne skrivnosti, ki jo nosi »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2011 (kratek izredni pregled)«.Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-6/2017 – AMB z dne 15. 6. 2017, zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 30. 6. 2017 je navedel, da sklepa, da je organ zahtevo zavrnil s podobno obrazložitvijo kot vlogo iz iste zadeve, št. 61-1710/2011 v letu 2012, da »s takim dokumentom ne razpolaga«, po obravnavi pritožbe pa le ugotovil »da razpolaga z dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec v pritožbi«. Prosilec je menil, da je oznaka poslovna skrivnost, ki jo nosi »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2011 (kratek izredni pregled)« nezakonito, zato je predlagal umik oznake in posredovanje navedenega poročila oz. posredovanje sklepa, s katerim je organ skladno s prvim odstavkom 40. člena ZGD-1 določil način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-6/2017 - AMB z dne 10. 7. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na pritožbene navedbe glede obstoja zahtevanega dokumenta, tj. sklepa ali odredbe o določitvi poslovne skrivnosti, iz zadeve, št. …, kopiral naslednja dokumenta:- Poziv za pojasnilo in dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi dostopa do informacij javnega značaja, št. …,- Odgovor na poziv, št. ….Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje kopije sklepa ali odredbe o določitvi poslovne skrivnosti, ki jo nosi »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2011 (kratek izredni pregled)«, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP je ugotovil, da je v drugi pritožbeni zadevi, ki jo IP vodi pod opr. št. …, na organ naslovil poziv za pojasnilo v zvezi z oznako poslovne skrivnosti na dokumentu »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2011 (kratek izredni pregled)« in od organa zahteval, da mu posreduje pisni sklep, s katerim je organ skladno s prvim odstavkom 40. člena ZGD-1 določil način varovanja poslovne skrivnosti. Zato je kot dokazna sredstva uporabil tudi dokumente iz pritožbene zadeve IP, št. …. Iz drugega odstavka 164. člena ZUP izhaja, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih primeroma navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja – v predmetni zadevi je to Poziv za pojasnilo in dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi dostopa do informacij javnega značaja, št. …, ter Odgovor na poziv, št. …. Organ je 12. 6. 2017 z dopisom, št. …, odgovoril, da zahtevanega sklepa na podlagi 39. člena ZGD-1 organ ni sprejel, ker ni gospodarska družba, ampak na podlagi določil Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode.Glede na zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti.Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka