Božič Kristina, novinarka Časopis Večer - Policija

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilki dostop do dokumenta zaradi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokument, o katerem je odločil organ, ne obsega zahtevanih informacij, kar pomeni, da ne obsega podatkov, ki so predmet prosilkine zahteve v obravnavanem primeru, prav tako organ ne razpolaga niti z nobenim drugim dokumentom, ki bi vseboval informacijo, ki jo zahteva prosilka. Ker organ z zahtevanim dokumentom dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-147/2017/7

Datum: 11. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Kristine Božič, novinarke Časnika Večer d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 26. 6. 2017, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-42/2017/5 (206-09) z dne 21. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke z dne 26. 6. 2017 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-42/2017/5 (206-09) z dne 21. 6. 2017 se zavrne.

1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je 18. 5. 2017 zahtevala zemljevid (layer) poteka trase t.i. tehničnih ovir (žičnate ograje in panelov), ki se jih postavlja na južni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ter linijske točke GPS točke te trase.

Organ je 19. 5. 2017 odgovoril prosilki, da je načrt postavitve začasnih tehničnih ovir označen s stopnjo tajnosti, zato ji ne morejo posredovati želenih podatkov.

Prosilka je nato zoper zavrnilni odgovor za medije vložila pri IP pritožbo, ki jo je IP odstopil v preizkus organu z dopisom št. 092-43/2017/2 z dne 23. 5. 2017.

Organ je nato, z dopisom št. 090-42/2017/2 z dne 29. 5. 2017, obvestil prosilko, da je prejel odstop njene pritožbe in da iz njene zahteve izhaja, da zahteva dokumente, za katere je pristojna uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Zahtevo je namreč posredovala prosilka na elektronski naslov Službe za odnose z javnostmi, ker pa zahteva dokument, bi morala o dostopu do zahtevanega dokumenta odločiti uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja.

Organ je prav tako pozval Generalno policijsko upravo, Upravo uniformirane policije, da mu posreduje zahtevani dokument in pri tem navede morebitne zadržke glede dostopa. Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije je z dopisom št. 092-1/2017/20 (2131-04) z dne 20. 6. 2017 odgovorila, da je odločitev za postavitev začasnih tehničnih ovir sprejela Vlada novembra 2015 skladno z Načrtom fizičnega zapiranja državne meje z Republiko Hrvaško št. dokumenta 225-2369/2015/274, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato podrobnejših podatkov ne morejo posredovati.

Organ je o predmetni zahtevi in dokumentu št. 225-2369/2015/274 nato odločil z odločbo št. 090-42/2017/5 (206-09) z dne 21. 6. 2017 (v nadaljevanju­: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilke. V izpodbijani odločbi je navedel, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi trije pogoji za informacijo javnega značaja, vendar je v postopku ugotovil tudi, da obstajajo zadržki glede prostega dostopa do zahtevane informacije na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v zahtevani dokument je namreč ugotovil, da nosi oznako stopnje tajnosti »ZAUPNO«. Po Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju: ZTP) je tajen podatek tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Glede materialnega kriterija navaja, da se podatki, ki so označeni kot tajni, nanašajo na javno varnost oziroma na varnost določenih oseb, kar je eno izmed interesnih področij države, naštetih v členu ZTP, vidik materialnega kriterija se pa kaže tudi v tem, da bi z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi očitno nastale škodljive posledice za javno varnost oziroma varnost varovanih oseb. V zvezi s formalnim kriterijem pa navaja, da je podatek kot tajen označila pooblaščena oseba na podlagi pooblastila št. 022-17/2013/6 z dne 5. 2. 2013, izdelana je bila vnaprejšnja pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki vsebuje določitev objekta varstva oziroma interesa, ki bi bil ogrožen z razkritjem, oceno teže in intenzivnost možnih škodljivih posledic, prav tako je podatek ustrezno označen kot tajen.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 26. 6. 2017 (v nadaljevanju: pritožba), ki jo je IP odstopil organu v preizkus z dopisom št. 092-54/2017/2 z dne 28. 6. 2017. Navaja, da je po njenem mnenju podatek neupravičeno označen za tajnega, saj gre za podatke, ki so državljanom prosto dostopni, če se odpravijo do meje z natančnim zemljevidom in GPS napravo. Hkrati so to podatki, ki jih je država dožna voditi. Podatki, ki nosijo oznako tajnosti, naj bi bili po 13. členu ZTP tisti, katerih razkritje bi lahko »hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije«. Četudi se je žičnato ograjo postavilo z uporabo argumenta zagotavljanja varnosti, ostaja nejasno, na čem temelji ocena škodljivih posledic in kaj bi te lahko bile, če bi bili podatki o trasi, kje trenutno stoji ograja, javni. Prav tako Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 - ZNPPol in 5/17; v nadaljevanju: ZNDM-2) v 8.b členu določa državno izplačevanje nadomestil za oteženo rabo zemljišč, v katera je bilo poseženo z ograjo. Nadomestila so osnovana tudi na »obsegu posega v zemljišče«. Ker se nadomestila izplačuje iz javnega, proračunskega denarja, je v javnem interesu, da obstaja transparentnost o tem, kako in na kakšen način se javni denar za nadomestila porablja in kako se izračunava nadomestila – za to so potrebni tudi podatki o trasi žice in koliko ta posega v posamezna zemljišča. Poleg tega žičnata ograja de facto spreminja teritorij in meje Slovenije na južni meji. Ker je teritorialna celovitost države ustavno in mednarodnopravno varovano načelo, je v absolutnem javnem interesu, da vemo, kje poteka nova fizično-dejanska državna meja. Po njenem mnenju je tako oznaka tajnosti na tem podatku neprimerna in bi jo bilo treba umakniti po četrtem odstavku 6. člena ZDIJZ, v vsakem primeru pa je tudi interes javnosti do obveščenosti večji od drugih morebitnih interesov, ki naj bi opravičevali tajnost tega podatka (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-42/2017/7 (206-09) z dne 7. 7. 2017, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je priložil pritožbi kopijo dokumentacije zadeve 090-42/2017.

V namen razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu 11. 8. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank, na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Glede na to, da je IP vpogledal v dokument, o katerem je odločil organ v izpodbijani odločbi na ogledu in camera, je IP v nadaljevanju presojal, ali v obravnavanem primeru zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da morajo biti za informacijo javnega značaja izpolnjeni trije osnovni pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tudi niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Kot že navedeno, je IP na ogledu in camera dne 11. 8. 2017 vpogledal v dokument, o katerem je odločil organ z izpodbijano odločbo, to je Načrt fizičnega zapiranja državne meje z Republiko Hrvaško št. 225-2369/2015/274 z dne 26. 10. 2015 in izvedbene načrte le-tega. IP je na podlagi vpogleda ugotovil, da predmetni dokument ne obsega zemljevida trase tehničnih ovir na južni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in linijskih GPS točk postavitve, kar pomeni, da ne obsega podatkov, ki so predmet prosilkine zahteve v obravnavanem primeru. Prav tako je organ na ogledu in camera IP pojasnil, da ne razpolaga niti z nobenih drugim dokumentom, ki bi vseboval informacijo, ki jo zahteva prosilka.

Ker organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti izpolnjeni hkrati. IP ob tem poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokument, s katerim ne razpolaga. 

Glede na to, da je IP ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, se posebej ne opredeljuje do izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in drugih izjem po ZDIJZ, ki so vezane na informacijo javnega značaja. Prav tako se iz istega razloga ne opredeljuje do posameznih pritožbenih navedb prosilke.

ZUP v tretjem odstavku 248. člena določa, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. V predmetni zadevi je namreč odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Kot že navedeno, v predmetni zadevi niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, zato zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka