Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-143/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do dokumenta o tem ali je določena oseba opravila pravniški državni izpit in kdaj. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravilno odločil in zahtevo zavrnil, saj je ta oblikovana na način, da se organ ne more in ne sme konkretno opredeliti niti do obstoja dokumenta, torej do kriterija materializirane oblike dokumenta, niti do tega ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj bi organ že s tem razkril varovane osebne podatke posameznika.
ODLOČBA:
Številka: 090-143/2017/2
Datum: 14. 7. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 5. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2017/3 z dne 26. 5. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 29. 5. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-15/2017/3 z dne 26. 5. 2017 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 4. 2017 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:
1) Potrdilo, kdaj je … opravil pravniški državni izpit in od kdaj je pri organu vpisan v imenik imetnikov PDI,
2) Potrdilo, kdaj je … opravila izpit za nadzornika podjetja in od kdaj je vpisana v imenik nadzornikov podjetij,
3) da organ sproži disciplinski postopek proti …, zaradi zavajanja okrajnega sodišča v Ljubljani in dajanja napačnih podatkov o …,
4) da organ zavrne in ustavi nični neizvršljivi sklep …, v zadevi … z dne 23. 6. 2008, ker ni izvedel dokaznega postopka o …,
5) da organ zavrne ter ustavi nični neizvršljivi sklep … z dne 25. 1. 2017,
6) da organ razreši …, … in … in … in jim prepove nadaljnje odločanje v tej zadevi ter da jim prepove desetletno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku in da so dolžni domnevnemu pritožniku poravnati vse stroške nezakonito vodenih postopkov, vključno z nepriznanimi stroški,
7) da organ razreši … in …, ter da se jima prepove desetletno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku ter da se jima naloži, da sta dolžniku dolžna poravnati vse stroške nezakonito vodenih postopkov v tej zadevi, vključno z nepriznanimi stroški,
8) da organ … zaradi opustitve dolžnega ravnanja predsednika sodišča prepove desetletno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku,
9) da se …, zaradi opustitve dolžnega ravnanja predsednika sodišča prepove desetletno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku,
10) da se …, … in … ter …, prepove desetletno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja pritožniku,
11) da se … prepove desetletno opravljanje pravosodne funkcije zaradi škodovanja pritožniku,
12) da se … in … prepove desetletno opravljanje katerekoli funkcije v pravosodju zaradi škodovanja domnevnemu dolžniku,
13) da se …, takoj razreši s te funkcije, ker ne opravlja te državne funkcije, s čimer škodi strankam v postopku,
14) da se sproži kazenski postopek proti …, zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic,
15) da se sproži kazenski postopek proti … zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, …, sedaj zaposlene na …,
16) da se sproži kazenski postopek proti … in …,
17) da sproži kazenski postopek proti … ter se jim prepove desetletno upravljanje stolpnice ter …, vsi stanujoči …, ki so si prilastili upravljanje v stolpnici v nasprotju s stanovanjskimi predpisi.
Prosilec je zahteval še, da se mu prizna stroške tega postopka po navedenem stroškovniku.
Organ je z odločbo št. 090-15/2017/3 z dne 26. 5. 2017 zahtevo prosilca v točkah 1) in 2) zavrnil, zahtevo v točkah 3) do 17) pa zavrgel. V obrazložitvi je organ pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, kdaj je oseba … opravila izpit za nadzornika podjetja in od kdaj je vpisala v imenik nadzornikov podjetij, saj predmetna informacija ne izvira iz delovnega področja organa, zato informacija pri organu ne obstaja, saj organ s takim dokumentom ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je pristojen za izvajanje pravniškega državnega izpita in upravlja z evidenco opravljenih pravniških državnih izpitov, vendar se v konkretni zadevi ni opredelil do tega, ali z dokumentom razpolaga ali ne, saj bi že s samim razkritjem obstoja dokumenta, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Za osebo, za katero želi prosilec podatek o opravljenem PDI, tudi ni mogoče uporabiti izjeme prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še navedel, da preostali del zahteve ne more biti predmet odločanja po ZDIJZ, saj ni namenjen pridobitvi informacij javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, torej dokumentov, ki pri organu že obstajajo, s katerimi organ dejansko razpolaga. Prosilec od organa dejansko zahteva ukrepanje in pojasnila, kar pa ne more biti predmet zahteve po ZDIJZ, hkrati pa prosilec od organa zahteva pojasnila, ki se nanašajo na druge subjekte, organ pa po ZDIJZ ni dolžan pridobivati dokumentov od tretjih oseb, če z njimi v trenutku vložene zahteve ne razpolaga. Organ je zato zahtevo prosilca v tem delu zavrgel.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 5. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ dolžan posredovati prosilcu informacijo o tem, od kdaj je … vpisan v imenik imetnikov PDI, še posebej, če se neresnično (lažno) predstavlja in zastopa podjetje brez opravljenega PDI, kar počne … in osebno izigrava stanovanjski zakon. Uradna oseba zato zavestno prikriva uradno informacijo, ki sodi v delovno področje organa. Prosilec ugovarja tudi odločitvi uradne osebe, da stroški niso nastali, saj so po krivdi kršitelja in uradne osebe nastali prosilcu, zato jih ta uveljavlja v celoti. Prosilec zato predlaga, da IP iz odločanja izloči … zaradi pristranskosti, da odloči, da je organ dolžan prosilcu vročiti potrdilo, kdaj je … opravil pravniški državni izpit in od kdaj je vpisan v imenik imetnikov PDI, ki sodi v delovno področje organa, da je IP dolžan pričeti s postopkom razrešitve ..., ker prosilcu zavestno krši pravico do osebnega podatka, ter da je organ dolžan poravnati prosilcu stroške tega postopka po navedenem stroškovniku.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-15/2017/6 z dne 5. 7. 2017, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 258. členom ZUP, odstopil v reševanje IP
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se je prosilec zoper odločbo organa pritožil v delu, ki se nanaša na dostop do informacije kdaj je … opravil pravniški državni izpit in od kdaj je pri organu vpisan v imenik imetnikov PDI in na odločitev o stroških, zato preostali deli izpodbijane odločbe niso bili predmet presoje v tem pritožbenem postopku.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da podatek o tem, ali je določena oseba opravila pravniški državni izpit predstavlja osebni podatek, zato ga skladno z 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti. 1. točka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) namreč določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Zahteva prosilca je oblikovana na tak način, da je organ pravilno odločil, da se ne more konkretno opredeliti do obstoja dokumenta, torej do kriterija materializirane oblike zahtevanega dokumenta niti do kriterija, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj bi že s tem razkril varovane osebne podatke posameznika. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe z dne 27. 8. 2014, opr. št. I U 684/2014-24, v kateri je Upravno sodišče pritrdilo odločitvi IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do informacije sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov.
IP še pojasnjuje, da iz pritožbene zadeve izhaja, da je posameznik, za katerega je prosilec zahteval podatek o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zaposlen v gospodarski družbi, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se navedeni člen nanaša le na javne uslužbence oz. javne funkcionarje.
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
IP na tem mestu še pojasnjuje, da v postopku odločanja o pritožbi zoper odločbo organa ni pristojen za odločanje o razrešitvi uradnih oseb, ki so postopek vodile na prvi stopnji, zaradi česar se do teh navedb prosilca ni podrobneje opredelil.
IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka