Prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru
+ -Številka: 090-137/2017
Kategorije: Stroški
POVZETEK:Prosilec se je pritožil zoper odločitev organa o stroških za posredovanje informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da organ prosilca pred izdajo odločbe, s katero je odločil o prosilčevi zahtevi in o stroških za posredovanje informacij javnega značaja, ni obvestil, da mu bo za posredovanje zahtevanih informacij zaračunal stroške. Organ torej ni izpolnil zakonske predpostavke iz 3. odst. 36. čl. ZDIJZ, zaradi česar ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja. IP je zato odpravil točko izreka odločbe, ki se nanaša na te stroške.ODLOČBA:Številka: 090-137/2017/4Datum: 14. 7. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 6. 2017 zoper 2. točko izreka odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju organ) št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 30. 6. 2017 se ugodi in se 2. točka odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017 odpravi.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je v zahtevi z dne 12. 6. 2017 prosil organ, da mu na elektronski naslov posreduje ovadbo, obtožnico in sodbo v primeru III Kp 14213/2013.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017. V 1. točki izreka odločbe je organ odločil o dokumentih, do katerih je prosilcu omogočil dostop, in o načinu izvedbe delnega dostopa. V 2. točki izreka odločbe je organ odločil o stroških posredovanja teh dokumentov prosilcu, in sicer v znesku 24,01 EUR. V obrazložitvi odločbe je organ navedel razloge za svojo odločitev.Dne 30. 6. 2017 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017, v kateri je navedel, da ga sodišče pred posredovanjem zahtevanih dokumentov ni obvestilo o tem, da bo moral plačati stroške za posredovanje dokumentacije. O stroških ga je sodišče obvestilo v zahtevi za dopolnitev zahteve po ZDIJZ, vendar se je ta zahteva nanašala na del dokumentacije, ki mu še ni bila posredovana. To zahtevo za dopolnitev je prosilec prejel po tem, ko mu je sodišče že posredovalo del dokumentacije in mu v odločbi odmerilo tudi stroške.Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 328/2017-9, z dne 4. 7. 2017 poslal IP. Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih in prosilcu posredovanih informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil v 2. točki izreka odločbe št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Sporno je vprašanje, ali bi moral organ prosilca opozoriti na plačilo stroškov že pred posredovanjem zahtevane dokumentacije oziroma pred izdajo izpodbijane odločbe.Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Ob upoštevanju navedenih določb, je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. V zvezi z navedenim, pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C[1] je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. Sicer pa je IP ugotovil, da ima tudi organ na 25. strani svojega kataloga informacij javnega značaja objavljen enotni stroškovnik,[2] ki je določen v Uredbi.Ne glede na navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-137/2017/2, z dne 6. 7. 2017 organ pozval, da mu posreduje dopis, s katerim je, na podlagi 36. člena ZDIJZ, prosilca opozoril na plačilo stroškov, o katerih je odločil z odločbo št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017, na podlagi katere je prosilcu tudi že posredoval zahtevane informacija javnega značaja. Organ je v dopisu št. Su 328/2017-11, z dne 10. 7. 2017 navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz navedenega odgovora organa in ostale dokumentacije v spisu izhaja, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe, s katero je odločil o zahtevi in hkrati prosilcu zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja, prosilca sploh ni opozoril na plačilo stroškov. Prosilec tako ni imel možnosti, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe odloči, da bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval. Prav tako ni imel možnosti še pred prejemom izpodbijane odločbe pri organu poizvedeti o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi 2. točke odločbe št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017. Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 2. točko odločbe št. Su 328/2017-4, z dne 28. 6. 2017.V tem postopku drugi posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Jasna Duralija, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 23/14)[2] http://www.sodisce.si/mma_bin.php?id=20170622134758