Nova 24TV Nova hiša d.o.o. - Urad RS za preprečevanje pranja denarja

POVZETEK:

Organ je s pisnim odgovorom zavrnil mediju dostop do zahtevanih informacij na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej iz razloga varovanja podatkov, ki so opredeljeni kot tajni po ZTP. Medij je nato zoper del zavrnilnega odgovora vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da zahtevana podatka o datumih izhajata tudi iz delovnika organa in da ti podatki niso označeni kot tajni po ZTP, organ ni zatrjeval obstoja katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ, niti je ni ugotovil IP po uradni dolžnosti. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je tako IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, zato je izpodbijani odgovor v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo na način, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanih podatkov o datumih.

ODLOČBA:

Številka: 090-136/2017/5

Datum: 4. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – Odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi medija NOVA24TV, Nova hiša, d.o.o., po odgovornemu uredniku Miru Petku, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 6. 2017, zoper odgovor Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Cankarjeva 5, p.p. 1696, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 14. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 6. 2017 zoper odgovor Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, z dne 14. 6. 2017, se ugodi in se odgovor v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe posredovati elektronski kopiji izpisov iz delovodnika organa na način, da:

-       na strani 233 prekrije vse podatke, razen pri zaporedni št. 2565 podatke pod »Del. št., zaporedna«, »Prišlo/dan, mesec» ter »Predmet« (zadeva)«;

-       na strani 563 prekrije vse podatke, razen pri zaporedni št. 4213 podatke pod »Del. št., zaporedna«, »Št. in datum vloge«, »Predmet (zadeva)« in organ pregona pod »Rešitev«.«.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Medij je z elektronskim dopisom z dne 7. 6. 2017 zahteval odgovore na vprašanja v zvezi s pranjem iranskega denarja preko banke NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: NLB, d.d.), med drugim tudi glede datumov seznanitve organa s sumljivimi transakcijami in obvestitve organov pregona (policije in tožilstva).

Organ je v odgovoru z dne 14. 6. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor) med drugim podal pojasnilo, da konkretnih zadev ne komentira, saj so vse zadeve, ki jih obravnava označene z ustrezno stopnjo tajnosti, in da je, tako kot v vseh primerih, ukrepal v skladu s svojimi pooblastili, ki mu jih daje pozitivna zakonodaja, in o svojih ugotovitvah ustrezno obvestil organe odkrivanja kaznivih dejanj oziroma policijo. Podal je tudi splošno pojasnilo o izvajanju pooblastil organa ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Prosilec je nato s pritožbo z dne 14. 6. 2017 vztrajal pri posredovanju podatkov o tem, kdaj je bil organ seznanjen s pranjem denarja v NLB, d.d., in kdaj je ukrepal v zvezi s spornimi transakcijami (obvestil policijo in tožilstvo). Po njegovem mnenju sta zahtevana podatka informaciji javnega značaja.

IP je pritožbo posredoval organu, z dopisom št. 092-51/2017/2 z dne 15. 6. 2017, zaradi preizkusa le-te po določbah 245. člena ZUP.

Organ je obvestil IP, z dopisom št. 4601-205/2017-2 (25) z dne 3. 7. 2017, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Pojasnil je še, da zahtevani podatki niso bili posredovani prosilcu, ker so opredeljeni kot tajni podatki skladno z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju: ZTP). Vsa dokumentacija v konkretni zadevi, iz katere so zahtevani podatki razvidni, je v skladu s 122. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljevanju: ZPPDFT-1) oziroma prej veljavnim 76. členom Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E, 19/14 in 68/16 - ZPPDFT-1) označena s stopnjo tajnosti »INTERNO« in glede nje velja prepoved razkritja.          

V namen razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu 10. 7. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank, na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera. V skladu z dogovorom na ogledu in camera pa je organ posredoval IP 31. 7. 2017 dodatna pojasnila in predmetna izpisa iz delovodnika.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec izpodbija zavrnilni odgovor le glede zavrnitve dostopa do podatkov o datumih, kdaj je bil organ seznanjen s pranjem iranskega denarja preko NLB, d.d., in kdaj je ukrepal v zvezi s spornimi transakcijami (obvestil policijo in tožilstvo).

IP uvodoma pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed). V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

IP uvodoma pojasnjuje še, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni odgovor organa z dne 14. 6. 2017 šteje kot zavrnilna odločba.

Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:

 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Kot že navedeno, prosilec zahteva dostop do podatkov o datumih, kdaj je bil organ seznanjen s pranjem iranskega denarja preko NLB, d.d., in kdaj je ukrepal v zvezi s spornimi transakcijami (obvestil policijo in tožilstvo), zato so bili predmet presoje IP dokumenti, iz katerih izhajata ta podatka.

IP je ugotovil, da obstoj dokumentov z zahtevanima podatkoma sicer ni sporen, vendar je organ zavrnil prosilcu dostop do teh dokumentov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej iz razloga varovanja podatkov, ki so opredeljeni kot tajni po ZTP. IP je nadalje na ogledu in camera ugotovil, da zahtevana podatka o datumih izhajata tudi iz delovnika organa in da ti podatki niso označeni kot tajni po ZTP, niti organ ni zatrjeval obstoja katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ. Izpisa iz delovnika je organ tudi posredoval IP.

Glede na predhodno navedeno in ugotovljeno dejansko stanje, je IP v nadaljevanju presojal dostop do zahtevanih podatkov, ki izhajajo iz delovnika organa. IP je ugotovil, da ti podatki ne predstavljajo izjem po ZDIJZ, kar pomeni, da so prosto dostopni.

Po navedbah organa in kot izhaja iz delovnika organa, se zahtevani podatek o datumu, kdaj je bil organ seznanjen s sumom pranja denarja, oziroma kdaj so bili po presoji organa podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, nahaja v delovniku pod številko 2565. V zvezi s tem datumom IP še navaja, da je potrebno upoštevati splošno pojasnilo organa v zavrnilnem odgovoru in za obravnavani primer. Organ prične s svojimi aktivnostmi, ko je podana najnižja stopnja verjetnosti, da bi lahko bilo storjeno kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kar pa lahko v posameznih primerih pomeni, da pred obravnavo posamezne zadeve zaradi suma pranja denarja, pridobi dodatne podatke.

Izhajajoč iz pritožbenih navedb je IP odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu kopijo delovnika organa z naslednjimi podatki pri zaporedni št. 2565, in sicer s podatki o datumu prejema zahtevanega dokumenta, ki ga je organ štel kot prijavo suma pranja denarja, in predmetu oziroma zadevi.

Podatek o datumu, kdaj je organ obvestil organe pregona o sumu pranja iranskega denarja, izhaja iz delovnika organa pod zaporedno št. 4213. Izhajajoč iz pritožbenih navedb je IP odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu kopijo delovnika organa z naslednjimi podatki pri zaporedni št. 4213, in sicer s podatki o datumu predmetnega dokumenta, predmetu oziroma zadevi in naslovniku kot organu pregona.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožbi prosilca treba ugoditi, zato je izpodbijani odgovor, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP ponovno poudarja, da se pritožba nanaša samo na dve vprašanji in ne na vsa postavljena vprašanja, zato je IP odpravil zavrnilni odgovor le delno. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora zavezanec odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je zavezanec dolžan prosilcu posredovati zahtevano informacijo na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

Svetovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah,

namestnica informacijske pooblaščenke