Prosilec - Državni zbor RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje seznama knjig, ki jih organ ni sprejel kot darilo v svojo knjižnico. Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-128/2017/3

Datum: 3. 8. 2017

Informacijski pooblaščenec na podlagi pooblastila št. 100-17/2006/137, z dne 28. 6. 2016, po namestnici Informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 6. 2017, zoper odločbo, z dne 8. 6. 2017, št. 010-01/17-10/4, Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 31. 5. 2017, od organa zahteval število oz. seznam vseh zavrnjenih strokovno neprimernih knjižnih daril (ki jih je organ strokovno ocenjeval tudi vsebinsko), od dne 25. 6. 1991 do dne 31. 5. 2017.

Organ je z odločbo št. 010-01/17-10/4, z dne 8. 6. 2017, zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da ima v svoji sestavi strokovno knjižnico, ki večkrat od posameznikov ali ustanov prejema tudi knjižna gradiva v dar. Pri tem ni zavezan k uvrstitvi tovrstnega gradiva v svojo knjižno zbirko, saj gre za strokovno knjižnico, katere namen je predvsem zagotavljati gradiva, ki omogočajo strokovno podporo pri delu poslancev in njihovih sodelavcev. Organ oz. knjižnica ni nikoli vodila posebnega seznama podarjenih knjig, ki jih ni uvrstila v svojo zbirko, zato ne razpolaga niti s številom, niti s seznamom zavrnjenih knjižnih daril za obdobje, ki ga navaja vlagatelj.

Prosilec je, dne 12. 6. 2017, zoper odločbo organa št. 010-01/17-10/4, z dne 8. 6. 2017, vložil pritožbo v kateri je navedel, da je mogoče, da takšnega primera še ni bilo in se s tem vzpostavlja pri organu nova praksa. Nadalje je navajal argumente na podlagi katerih meni, da bi moral organ sprejeti njegovo knjigo kot darilo.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom št. 010-01/17-10/6, z dne 16. 6. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 3. 8. 2017, z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da v primeru, da določena knjiga ni sprejeta v knjižnico kot darilo, tega nikjer ne zavede, niti v obliki uradnega zaznamka. Knjige, ki so sprejete v knjižnico, so vse dokumentirane v sistemu. Nikoli v dosedanji praksi pa ni bilo dejstvo, da je bila posamezna knjiga zavrnjena, dokumentirano. Če bi organ s tovrstnimi dokumenti razpolagal, bi jih vsekakor prosilcu posredoval.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Državni zbor Republike Slovenije, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

-       da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),

-       da organ z njo razpolaga,

-       da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevani dokument sodi v delovno področje organa.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki. Organ je namreč prepričljivo pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajalo, da določena knjiga ali določen seznam knjig ni bil sprejet, kot darilo knjižnici. Organ v primeru zavrnitve posamezne knjige ne napravi niti uradnega zaznamka. IP nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, ki so prepričljive in logično argumentirane ter glede na navedeno ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane informacije. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana, z dne 8. 6. 2017, št. 010-01/17-10/4. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, z dne 8. 6. 2017, št. 010-01/17-10/4.

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke