Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Lekarna Žužemberk - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

+ -
Datum: 13.07.2017
Številka: 090-124/2017
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:Organ je prosilki v delu zavrnil zahtevo za dostop do zahtevanega dokumenta iz razloga, da podatki o ekonomskem stanju posameznika predstavljajo varovane osebne podatke. Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je ugotovil, da se podatki o ekonomskem stanju nanašajo na opravljanje lekarniške dejavnosti, zato teh podatkov ni mogoče opredeliti kot osebnih podatkov posameznika, ker gre za podatke, ki se nanašajo na registriran poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Glede na vsebino dokumenta in navedbe stranskih udeležencev je IP nadalje presojal tudi, ali je mogoče zahtevane podatke opredeliti kot poslovno skrivnost. Ugotovil je, da je mogoče podatke o poslovnih razmerjih med stranskima udeležencema opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, razen podatkov, ki so absolutno javni, ker se nanašajo na porabo javnih sredstev. Prav tako je ugotovil, da javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta v celoti ni podan.ODLOČBA:Številka: 090-124/2017/9Datum: 14. 7. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 7. 6. 2017, zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, Prešernov trg 7, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2017-NM/8 z dne 2. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:
  1. Pritožbi prosilke z dne 7. 6. 2017 se delno ugodi in se odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, št. 090-1/2017-NM/8 z dne 2. 6. 2017 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan prosilki v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo notarskega zapisa »Sporazuma o zavarovanju terjatev in Sporazuma o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika, št. SV 512/2015«, na način, da prosilki posreduje še:- podatke o prevzemniku (naziv, naslov in matično številko družbe) pod »1. (prvič)« v uvodu na prvi strani dokumenta, naziv prevzemnika na peti strani pod »Tretjič«, podatke o prevzemniku na šesti strani spodaj ter naziv prejemnika pri podpisu dokumenta;- višino zneska terjatve do organa na šesti strani pod »1. (prvič)« točke a) pod »Četrtič«.«
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne, 5. 5. 2017 zaprosila za odgovora na naslednji vprašanji:-       Ker je iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v RS (ERAR) razvidno, da Lekarna Straža (Galeša Mojca Marija, mag. farm.) ne dobiva nakazil od ZZZS za svoje storitve na svoj registriran TRR, jo je zanimalo, kako lekarna sploh posluje!?;-       Zanima jo pogodba, ki se lahko sklene z organom, da bi lahko tudi … tako »nevidno« poslovala in da sredstva ne bi bila prikazana javnosti. Ker gre za javna sredstva, prosi za kopijo pogodbe, ki jo je z organom sklenila Lekarna Straža, da bi tudi … poslovala na tako tajen način.Organ je prosilki z elektronskim dopisom z dne 23. 5. 2017 posredoval notarski zapis Sporazuma o zavarovanju terjatev in Sporazuma o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika št. SV 512/2015 (v nadaljevanju: Notarski zapis), v katerem je prekril del podatkov, za katere je ocenil, da gre za varovane osebne podatke.Ker organ glede zavrnilnega dela ni izdal odločbe, je prosilka vložila zahtevo z dne, 28. 5. 2017, s katero je zahtevala, v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4:-       Komu in v kakšnih zneskih plačuje organ za opravljene storitve Lekarni Straža za leta 2015 do 2017?;-       Vse pogodbe med organom in Lekarno Straža oziroma ostale listine, ki so podlaga za takšen način porabe javnih sredstev s strani organa (za leta 2015 do 2017).Meni, da je do zahtevanih podatkov upravičena v celoti, saj je treba ne glede na obstoj izjem (varstvo osebnih podatkov) dostop do zahtevanih podatkov omogočiti, ker je podan prevladujoč javni interes, ki je podan praviloma vedno, če gre za porabo javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Tudi sicer na splošno javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev ter zmanjšuje tveganje za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2017-NM/8 z dne 2. 6. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. V izpodbijani odločbi med drugim navaja, da gre za posredovanje informacije, ki je povezana z delom organa, in da z dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Nadalje je organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je namreč, da v skladu z ZVOP-1 ne obstaja ustrezna pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov. Po mnenju organa so namreč prosto dostopni le tisti osebni podatki, ki so povezani z uporabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije. V konkretnem primeru ni dvoma, da gre za porabo javnih sredstev, zato so ti podatki razkriti, medtem ko so podatki, ki kažejo na ekonomsko stanje posameznika, v dokumentu ustrezno zakriti. Dokument predstavlja sklenjen pravni posel in vsebuje koncentracijo osebnih podatkov pogodbenih strank ter vsebuje podatke, ki kažejo na ekonomsko stanje osebe, zato bi razkritje teh podatkov pomenilo nedopusten poseg v varovane osebne podatke.Prosilka je zoper predmetno odločbo dne, 7. 6. 2017 vložila pritožbo, v kateri med drugim navaja, da je organ neupravičeno prekril vsebino posredovanega dokumenta. Po njenem mnenju je treba dostop omogočiti ne glede na varstvo osebnih podatkov, saj je podan prevladujoč javni interes, kateri je podan praviloma vedno, če gre za porabo javnih sredstev. Če bi organ v poslani kopiji notarskega zapisa razkril podatek, komu dejansko nakazuje denar, to ne bi v ničemer razkrilo ekonomskega stanja posameznika (izvajalca lekarniške dejavnosti), ampak bi zgolj izpolnil dolžnost omogočiti javnosti dostop do podatkov o porabi javnih sredstev. Tudi sicer na splošno javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev ter zmanjšuje tveganje za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Organ bi z razkritjem vsebine kopije notarskega zapisa omogočil javnosti, da se seznani in prepriča, da v danem primeru ne gre za t. i. prepovedane vertikalne povezave v lekarniški dejavnosti (26. člen Zakona o lekarniški dejavnosti). Navaja tudi, da organ ni posredoval podatkov, komu in v kakšnih zneskih plačuje za opravljene storitve Lekarni Straža, Galeša Mojca Marija, za leta 2015 do 2017 ter vseh pogodb med organom in Lekarno Straža oziroma ostalih listin, ki so podlaga za takšen način porabe javnih sredstev s strani organa, za leta 2015 do 2017. Pritožbi je prosilka priložila izpodbijano odločbo, zahtevo z dne 5. 5. 2017, odgovor organa 23. 5. 2017 s prilogo (Notarski zapis) in zahtevo z dne 28. 5. 2017.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2017-NM/11 z dne 14. 6. 2017, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil dokumente predmetne zadeve oziroma spis št. 090-1/2017-NM. Naknadno je organ posredoval IP še odločbo št. 090-1/2017/-NM/13 z dne 15. 6. 2017, kateri je priložena Pogodba o izvajanju programa lekarniških storitev za obdobje 2013 – 2017, sklenjena med organom in Lekarno Straža (št. 1721-15/2013-NM/2 z dne 13. 4. 2013; v nadaljevanju: Pogodba), s prilogama (pogodba – program in pogodba – finančni načrt), ter prikaz saldov za izvajalca po pogodbi Lekarna Straža za 2015, 2016 in 2017.IP je zaradi morebitnega vpliva odločitve na pravice in pravne koristi, po določilih 43. in 44. člena ZUP, pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe družbo, s katero ima izvajalka lekarniške dejavnosti sklenjen sporazum o zavarovanju terjatev in odstopom terjatev v zavarovanje (dalje družbo) in izvajalko lekarniške dejavnosti GALEŠA MOJCA-MARIJA - LEKARNIŠKA DEJAVNOST, Ulica talcev 26, 8351 Straža pri Novem mestu (v nadaljevanju: LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA). IP je v roku prejel zahtevo družbe za udeležbo v postopku z dne 11. 7. 2017, s priloženim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 7. 2017 ter odgovor na pritožbo z dne 11. 7. 2017. Stransko udeležbo je priglasila z dopisom z dne 11. 7. 2017 tudi Mojca Marija Galeša kot izvajalka lekarniške dejavnosti GALEŠA MOJCA-MARIJA - LEKARNIŠKA DEJAVNOST.Družba v odgovoru z dne 11. 7. 2017 navaja, da je iz zahteve prosilke z dne 5. 5. 2017 razvidno, da se zahteva za posredovanje podatkov sploh ni nanašala na informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje 4. člen ZDIJZ, pač pa na informacijo o poslovanju konkurenčnega podjetja. Kljub temu je organ zahtevi (napačno) delno ugodil in prosilki omogočil dostop do anonimiziranega Notarskega zapisa. Gre za sporazum o zavarovanju, na podlagi katerega je Lekarna Straža odstopila svoje terjatve do organa svojemu upniku. Organ kot odstopljeni dolžnik torej nima s sporazumom nič, ni stranka sporazuma in nanj ne more vplivati, skladno s pravili obligacijskega prava o cesiji pa je na podlagi obvestila o cesiji, namesto cedentu, dolžan svojo (nespremenjeno) obveznost izpolniti cesionarju. Odnos med upnikom Lekarne Straža in Lekarno Straža ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, saj ne izvira iz delovnega področja organa. Gre za informacijo o pravnem razmerju med Lekarno Straža in njenim upnikom, ki ne predstavlja informacije javnega značaja in v zvezi s katero ne obstoji nikakršen javni interes. Glede na navedeno bi moral organ zahtevo prosilca z dne 5. 5. 2017 v celoti zavrniti in Notarskega zapisa sploh ne bi smel razkrivati, saj gre za obligacijsko razmerje med tretjimi osebami, v katero zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ni na noben način vključen. Morebitno razkrivanje poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca tretjim osebam grobo posega v pravice in v pravni položaj stranskega udeleženca. Pri tem ni podan javni interes, kot to napačno trdi prosilka v pritožbi. Prav nobenega javnega interesa ni v tem, da bi prosilka izvedela za vsebino pravnega razmerja med Lekarno Straža in njenim upnikom, ki je urejen z Notarskim zapisom. Mojca Marija Galeša kot izvajalka lekarniške dejavnosti GALEŠA MOJCA-MARIJA - LEKARNIŠKA DEJAVNOST v svojem odgovoru z dne 11. 7. 2017 navaja, da ima prosilka izrecen namen dobiti vpogled v neanonimiziran Notarski zapis, ki ureja odnose med njenim dobaviteljem in njo glede zavarovanja terjatev. Z Notarskim zapisom odstopa prevzemniku svoje obstoječe in vse bodoče terjatve, ki jih bo pridobila v okviru svojega rednega poslovanja do dolžnika. Namen sklenjenega sporazuma je zgolj zavarovanje terjatev, ki jih ima dobavitelj do nje kot izvajalke lekarniške dejavnosti. Z razkritjem neanonimiziranega Notarskega zapisa bi prosilka dobila vpogled v poslovne in osebne podatke, s katerimi želi škodovati poslovanju njene lekarne. Navaja še, da se prosilka že nekaj časa trudi škoditi dobremu imenu njene lekarne in posledično prevzeti  njeno  poslovanje. Prijavlja se kot stranski udeleženec, ker se ne strinja z navedbami prosilke, da mora zavezanec razkriti vsebino Notarskega zapisa zaradi prevladujočega javnega interesa. Podatki, ki so vezani na porabo javnih sredstev, so objavljeni na spletni strani organa za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo z organom sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Podatki so izraženi v številu opravljenih točk. Navaja tudi, da Lekarna Straža ni vertikalno povezana s pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, niti nima v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložbah v pravnih osebah, ki opravljajo promet z zdravili na debelo. Lekarniško dejavnost opravlja kot samostojni zdravstveni delavec (vpisan v Register samostojnih zdravstvenih delavcev pri Ministrstvu za zdravje) in ni vpisana kot gospodarska družba oziroma pravna oseba. To pomeni, da pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa na debelo z zdravili, ne morejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložbah v Lekarni Straža, ker ni pravna oseba. Z razkritjem vsebine Notarskega zapisa, ki je opredeljena kot poslovna skrivnost, bi bila njej kot izvajalki lekarniške dejavnosti in njenemu dobavitelju oziroma poslovnemu partnerju povzročena poslovna škoda in grobo kršena pravica do varstva osebnih podatkov (6. člen ZDIJZ,  prvi odstavek, 2. točka in 3. točka; 6. člen ZDIJZ, šesti odstavek, 4. točka). Pojasnjuje še, da jo organ mesečno redno obvešča o poravnavi obveznosti fiduciarju. Na ta način je tok denarja jasen in nedvomljiv. Kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, v postopku ni podana ustrezna pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, ravno tako ni dala privolitve za posredovanje osebnih podatkov, zato se pridružuje mnenju organa, da v tem postopku varstvo osebnih podatkov prevladuje nad zahtevo po posredovanju informacij javnega značaja (ki so dostopne na spletni strani organa in izražene v številu opravljenih storitev). V anonimiziranem Notarskem zapisu so razkriti tisti podatki, ki so povezani z uporabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije, medtem, ko bi ostali podatki, navedeni v Notarskem zapisu, razkrili njeno ekonomsko stanje, kar bi bil nedopusten poseg v njene osebne podatke, varovane po Zakonu o varstvu osebnih podatkov.Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prekril podatke v zahtevanem dokumentu zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov. Ob tem IP navaja, da je organ v skladu z ZDIJZ dolžan izdati pisno odločbo le glede zavrnilnega dela (prvi in drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). Prosilka še navaja, da organ ni odločil o drugem delu zahteve in ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov.IP se najprej opredeljuje do pritožbene navedbe prosilke, da organ ni odločil o drugem delu zahteve in ji ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. IP ob tem ugotavlja, da prosilka v zahtevi z dne 5. 5. 2017 ni zahtevala podatkov o zneskih, ki jih organ plačuje za opravljene storitve Lekarni Straža za leta 2015 do 2017, ter vseh pogodb med organom in Lekarno Straža oziroma ostalih listin, ki so podlaga za takšen način porabe javnih sredstev s strani organa (za leta 2015 do 2017). Prosilka je te podatke namreč zahtevala šele v zahtevi z dne 28. 5. 2017. Ko je organ odločil o zahtevi z dne 5. 5. 2017 z izpodbijano odločbo, rok za odločitev organa po drugi, kasnejši, zahtevi z dne 28. 5. 2017, še ni potekel. Ob tem velja pojasniti, da lahko prosilka kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti[1] v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji.[2] IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.[3] Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka lahko s pritožbo oz. novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. V zvezi z navedenim pa IP še dodaja, da je organ v zvezi z zahtevo prosilke z dne 28. 5. 2017, v drugem, kasnejšem postopku, izdal odločbo št. 090-1/2017/-NM/13 z dne 15. 6. 2017, zoper katero ima prosilka pravico do pritožbe, o kateri pa bo odločeno v morebitnem drugem, od tega ločenem, pritožbenem postopku.
  1. Informacije javnega značaja
IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.   organ mora z njo razpolagati,3.   nahajati se mora v materializirani obliki.IP tako nadalje ugotavlja, da v konkretni zadevi ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Sporno pa je, v kakšnem obsegu je ta dokument prosto dostopna informacija javnega značaja.  Organ je kot zahtevani dokument prepoznal, in IP tudi posredoval, notarski zapis Sporazuma o zavarovanju terjatve in sporazum o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika, št. SV 512/2015. V obravnavanem primeru gre za sporazum o zavarovanju terjatev in sporazum o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13; v nadaljevanju: SPZ) v določbah 207. člena določa, da je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju), in če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko cesionar poplača iz odstopljene terjatve, morebitni presežek pa mora izročiti cedentu (208. člen SPZ). Iz 426. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – Odl. US) pa izhaja, da je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek, če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku.IP je z vpogledom v Pogodbo ugotovil, da opravlja Lekarna Straža, katere odgovorna oseba je Marija Mojca Galeša, na podlagi te pogodbe lekarniške storitve za zavarovane osebe organa, ki so določene s to pogodbo (1. člen Pogodbe). Navedeno pomeni, da je organ dolžan plačati za opravljene lekarniške storitve registriranemu lekarnarju Mariji Mojca Galeša (6. člen Pogodbe). Nadalje je IP ugotovil, da je registriran lekarnar LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA zavarovala svoje terjatve do organa, ki so nastale v okviru rednega poslovanja z organom, in terjatve, ki jih bo pridobila v okviru rednega poslovanja z organom, ter da je te terjatve zavarovala z odstopom družbi. Slednje pomeni, da s terjatvami razpolaga družba in če zavarovana terjatev ni plačana ob zapadlosti, nastopi poplačilna pravica te družbe, dokler dolg registriranega lekarnarja LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA do družbe ne bo poravnan. IP je z vpogledom v aplikacijo Erar (https://erar.si/), v kateri so prikazani podatki o porabi javnega denarja v Republiki Sloveniji, še ugotovil, da so vneseni podatki o plačniku Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejemniku družbi od 11. 1. 2016, in da je zadnje izplačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije registriranega lekarnarju LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA z dne 20. 1. 2016.Predmetni notarski zapis, ki je predmet presoje v tem postopku, tako predstavlja pravno podlago, po kateri organ iz javnih sredstev plačuje lekarniške storitve iz javnih sredstev, na podlagi Pogodbe, prejemnik sredstev pa je družba.Ker se organ v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP najprej opredelil do te izjeme.
  1. O izjemi varstva osebnih podatkov
Po mnenju organa so v zahtevanem dokumentu varovani osebni podatki, ki kažejo na ekonomsko stanje posameznika. Organ je tako iz razloga »koncentracije osebnih podatkov pogodbenih strank in podatkov, ki kažejo na ekonomsko stanje osebe«, zahtevo prosilke delno zavrnil.Izjema varstva osebnih podatkov je v ZDIJZ določena v 3. točki prvega odstavka 6. člena, ki pravi, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravna podlaga za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je določena v 9. členu ZVOP-1.Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanem dokumentu osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je potrebno ugotoviti: -       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in -       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. IP je v vpogledom v Notarski zapis ugotovil, da ta obsega določene osebne podatke (ime in priimek fizične osebe, rojstni podatek, naslov prebivališča, EMŠO,…), vendar vsi osebni podatki niso varovani.V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljevanju: ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B in 19/15; v nadaljevanju: ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. To velja tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu (ime in priimek fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, naslov prebivališča, če je hkrati tudi sedež poslovnega subjekta, davčno številko, če je hkrati tudi davčna številka poslovnega subjekta,…). Ne glede na navedeno pa so varovani osebni podatki o rojstvu in EMŠO pooblaščenca in prokurista poslovnih subjektov.Ob tem velja nadalje opozoriti, da imajo poslovni subjekti, ki na trgu opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost, pravico do varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopajo kot fizične osebe v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekti. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. ZPRS-1 določa poslovne subjekte v peti alineji 2. člena, in sicer so poslovni subjekti pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti.« Kot izhaja iz Notarskega zapisa, se podatki o ekonomskem stanju nanašajo na opravljanje lekarniške dejavnosti, zato teh podatkov ni mogoče opredeliti kot osebnih podatkov posameznika, ker gre za podatke, ki se nanašajo na registriran poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16; v nadaljevanju: ZLD-1) namreč nosilca lekarniške dejavnosti (prvi odstavek 3. člena ZLD-1) določa kot poslovni subjekt, ki mora izpolnjevati zakonske pogoje in ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Izhajajoč iz navedenega je IP odločil, da varovane osebne podatke v zahtevanem Notarskem zapisu predstavljajo le rojstni podatki in EMŠO številke pooblaščenca in prokurista poslovnih subjektov. Stališče organa, da je dostop do zahtevanega Notarskega zapisa treba v preostalem delu zavrniti, ker gre za »koncentracije osebnih podatkov pogodbenih strank in podatkov, ki kažejo na ekonomsko stanje osebe«, tako ni bilo pravilno. Ker pa se je stranski udeleženec v zvezi z dostopom do zahtevanega Notarskega zapisa skliceval tudi na obstoj poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal tudi to vprašanje.
  1. Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe
Organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Družba navaja, da ima pravni interes za vstop v postopek zaradi varovanja svojih pravnih koristi. Pojasnjuje, da iz Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 7. 2017, izhaja, da vsebina Notarskega zapisa predstavlja njeno poslovno skrivnost. Pogodba vsebuje podatke v zvezi s poslovnim odnosom med poslovnima partnerjema, katerih razkritje bi lahko družbi povzročilo škodo, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Morebitno razkrivanje njenih poslovnih skrivnosti tretjim osebam torej po njenem mnenju grobo posega v njene pravice in v pravni položaj. Mojca Marija Galeša pa v odgovoru z dne 11. 7. 2017 navaja, da bi bila z razkritjem vsebine Notarskega zapisa, ki je opredeljena kot poslovna skrivnost, njej kot izvajalki lekarniške dejavnosti in njenemu dobavitelju oziroma poslovnemu partnerju povzročena poslovna škoda in grobo kršena pravica do varstva osebnih podatkov.Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1 v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).Izhajajoč iz določbe 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje družba. Družba je namreč tista, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Mojca Marija Galeša se sicer prav tako sklicuje na to izjemo po ZDIJZ, vendar jo v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 ni izkazala (ni predložila akta o določitvi poslovne skrivnosti, prav tako pa ni pojasnila, s čim je očitno, da bi ji nastala občutna škoda).Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002) se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.IP je vpogledal v Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 10. 7. 2017, ki mu ga je v postopku posredovala družba in iz katerega izhaja, da vsebina Sporazuma o zavarovanju ter Sporazuma o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. - 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika št. SV 512/2015, predstavlja poslovno skrivnost družbe. Iz predmetnega sklepa je razvidno tudi, da ta začne veljati 10. 7. 2017. Čeprav je predmetni sklep o določitvi poslovne skrivnosti po vsebini dovolj določen in določa odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost, kot to opredeljuje prvi odstavek 39. člena ZGD-1, pa je očitno, da je bil sklep izdan naknadno in zaradi predmetne zahteve prosilke po ZDIJZ, o kateri se odloča v tem pritožbenem postopku. Kot že navedeno, sklep o poslovni skrivnosti ne more veljati za nazaj, ampak bi moral biti izdan že ob nastanku dokumenta. Le na ta način bi lahko stranski udeleženec vnaprej preprečil neupravičen dostop nepooblaščenih oseb do podatkov, za katere šteje, da gre za poslovno skrivnost. Kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 tako v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.IP je tako nadalje ugotavljal, ali je mogoče zahtevane podatke opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da je mogoče podatke o poslovnih razmerjih med stranskima udeležencema načeloma opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Po oceni IP bi namreč stranskima udeležencema lahko nastala občutna škoda ob razkritju podatkov, ki kažejo na njun finančni položaj in medsebojna finančna razmerja. Ker pa so v zahtevanem Notarskem sporazumu vsebovani tudi podatki, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, zahtevani dokument v celoti ne more predstavljati poslovne skrivnosti. V skladu z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Po ZDIJZ (prva alineja tretjega odstavka 6. člena) pa so podatki o porabi javnih sredstev, ne glede na morebiten obstoj zakonskih izjem, torej tudi poslovno skrivnost, absolutno javni. Kot podatke o porabi javnih sredstev je IP v Notarskem sporazumu štel naslednje podatke: podatek o prejemniku javnih sredstev (torej podatek o tem, komu organ nakaže javna sredstva), podatek o pravni podlagi za izplačilo teh sredstev (le na ta način je mogoče preveriti, ali je imel organ pravno podlago za izplačilo) ter podatek o višini izplačanih javnih sredstev. Ob tem IP še navaja, da se je v zvezi z opredelitvijo pojma »poraba javnih sredstev« že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1), ki vsebujejo definicijo pojma »javna sredstva«. Predmetni zakon v drugi alineji 2. točke petega odstavka 20. člena namreč določa, da je uporabnik javnih sredstev po tem zakonu tudi pravna oseba zasebnega prava, če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. V skladu z navedenim je registriran lekarnar uporabnik javnih sredstev v delu, ko izvaja dejavnost javne službe, pri čemer pojem »poraba javnih sredstev« ne zajema samo proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe, za izvajanje javne službe, pridobi iz drugih virov, npr. od končnih uporabnikov. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Tako tudi npr. sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 med "javna sredstva, ki se lahko porabijo samo za vnaprej določen namen, ki ga zasleduje država", uvršča tudi "sredstva iz koncesijskih dejavnosti, ki jih je podelila država«), tako tudi odločba IP št. 090-66/2012/9 z dne 17. 5. 2012 in št. 090-266/2014 z dne 16. 1. 2015, čemur sledi tudi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37).V zvezi z navedenim je treba izhajati tudi iz namena ZDIJZ in določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa v okviru izvajanja javne službe ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu v okviru javne službe.IP se ob tem ne strinja s pritožbenimi navedbami družbe, da odnos med upnikom Lekarne Straža in Lekarno Straža ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, saj ne izvira iz delovnega področja organa. Nedvomno je namreč, da je organ zahtevani dokument prejel v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog, in sicer ga je prejel v okviru pogodbenega razmerja z izvajalcem javne službe na področju lekarniške dejavnosti. Organ s predmetnim dokumentom torej razpolaga zaradi točno določenega namena, in to je, da poravna terjatve iz naslova plačila lekarniških storitev družbi, ki jih je tej družbi odstopila izvajalka lekarniških storitev LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA. Glede na namen ZDIJZ in njegove določbe vsekakor obstaja javni interes po nadzoru porabe javnih sredstev, ki jih organ plačuje tej družbi. Brez pravne podlage (torej brez predmetnega notarskega sporazuma) organ namreč ne bi imel podlage, da javna sredstva, za opravljanje javne službe, nakazuje upniku izvajalke lekarniške dejavnosti in ne neposredno izvajalki lekarniške dejavnosti. Z vidika nadzora javnosti je torej bistvenega pomena, da se zagotovi transparentnost nad izplačili javnih sredstev (katerih podlaga je v izvajanju javne službe), ki pa brez delnega dostopa do zahtevanega Notarskega sporazuma ne bi bila mogoča. Ob tem velja poudariti, da se morajo vsi poslovni subjekti, ki vstopajo v kakršnakoli poslovna razmerja z javno-pravnimi subjekti, zavedati določene omejitve varstva poslovne skrivnosti pri poslovanju, saj so po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ vedno javni podatki o porabi javnih sredstev, brez da bi bilo potrebno tehtanje javnega interesa za razkritje z interesom druge osebe (tako tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1551/2011 z dne 18. 1. 2012).Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da v zahtevanem notarskem zapisu »Sporazuma o zavarovanju terjatev in Sporazuma o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika, št. SV 512/2015«, podatki o prevzemniku (naziv, naslov in matična številka družbe) ter višina zneska terjatve do organa, ne predstavljajo poslovne skrivnosti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so absolutno javno dostopni. V preostalem delu zahtevanega dokumenta pa je IP odločil, da gre za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju in s tem za izjemo po 2. tč. prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Ker se je prosilka sklicevala tudi na javni interes za razkritje, je IP, glede podatkov, za katere je ugotovil, da predstavljajo poslovno skrivnost, v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega interesa javnosti.Test interesa javnostiV skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.IP je tako presojal, ali je javni interes za razkritje podatkov, ki v zahtevanem notarskem zapisu predstavljajo poslovno skrivnost, močnejši od interesa obeh stranskih udeležencev, ki razkritju nasprotujeta zaradi varstva svojega konkurenčnega položaja na trgu.Prosilka se na splošno sklicuje na dejstvo, da je javni interes podan vedno, ko gre za porabo javnih sredstev. Meni, da javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev ter zmanjšuje tveganje za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Organ bi z razkritjem vsebine kopije notarskega zapisa omogočil javnosti, da se seznani in prepriča, da v danem primeru ne gre za t. i. prepovedane vertikalne povezave v lekarniški dejavnosti.Ob tehtanju vseh okoliščin konkretnega primera in upoštevaje dejstvo, da je IP razkritje podatkov o porabi javnih sredstev naložil že iz razloga, ker gre za absolutno javne podatke, ki ne morejo biti poslovna skrivnost (glej prejšnjo točko te odločbe), IP ni sledil navedbam prosilke, da je treba razkriti tudi preostali del zahtevanega Notarskega sporazuma. IP namreč v obravnavanem primeru ne vidi razloga, da bi posegal v varovano poslovno skrivnost, saj je za nadzor nad transparentnostjo porabe javnih sredstev dovolj, če so javnosti dostopni podatki o tem, komu in koliko ter na kakšni pravni podlagi organ izplačuje javna sredstva. Interesu javnosti je po mnenju IP v konkretnem primeru zadoščeno s tem, da bodo prosilki dostopni podatki o prejemniku in višini javnih sredstev. Ob tem je IP upošteval tudi dejstvo, da so določeni podatki o izplačilih organa javno dostopni tudi v aplikaciji Erar in preko aplikacije UJP: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472, na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa so javno dostopni tudi ceniki ter plani in realizacije zdravstvenih storitev, kar pomeni, da so javno dostopni tudi za Lekarno Straža oziroma registriranega lekarnarja LEKARNIŠKA DEJAVNOST - GALEŠA MOJCA-MARIJA (http://www.zzzs.si/Izvajalci). Ker javni interes za razkritje zahtevanega Notarskega sporazuma v celoti ni podan, je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil.Glede na to, da je bilo v tem pritožbenem postopku ugotovljeno, da mora organ določene informacije prosilki posredovati, v preostalem delu pa gre za varovane podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je IP nadalje presojal, ali je možen delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je delni dostop mogoč. Ker je organ z izpodbijano določbo prosilki delno že posredoval zahtevane informacije, je IP odločil le o informacijah, ki jih mora organ dodatno še posredovati prosilki, v obliki fotokopije notarskega zapisa »Sporazuma o zavarovanju terjatev in Sporazuma o zavarovanju terjatve s fiduciarnim odstopom terjatev v zavarovanje po 207. – 209. členu Stvarnopravnega zakonika in v skladu s 426. členom Obligacijskega zakonika, št. SV 512/2015, in sicer:- podatke o prevzemniku (naziv, naslov in matično številko družbe) pod »1. (prvič)« v uvodu na prvi strani dokumenta, naziv prevzemnika na peti strani pod »Tretjič«, podatke o prevzemniku na šesti strani spodaj ter naziv prejemnika pri podpisu dokumenta;- višino zneska terjatve do organa na šesti strani pod »1. (prvič)« točke a) pod »Četrtič«.«Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Pritožbi je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil in odločbo organa delno odpravil, in sicer v delu, ki se nanaša na prejemnika javnih sredstev in višino teh sredstev, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, ko to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Nataša Siter, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] V postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka.[2] Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074.[3] Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013.