Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
+ -Številka: 090-113/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ni zahtevana informacija
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala popis spisa, v katerem so zavedeni vsi dokumenti,ki jih je organ prejel kot prijavo kršitve zakona in so podlaga za obravnavo in uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti za določeno stavbo. Organ je prosilki posredoval zahtevani popis zadeve s prekritimi osebnimi podatki. Prosilka je zoper odločitev pritožila in navedla, da iz posredovanega dokumenta in odločbe organa ni razvidno ali so vsi dokumenti iz popisa predmet zaščite po ZIN, ni razvidno, ali je prijavo podala fizična ali pravna oseba, ali gre pri navedenih datumih za datum sestave ali datum prejema dokumentov, organ ni navedel kateri elektronski sistem za knjiženje uporablja, kot tudi ne številk dokumentov navedenih v popisu in podrobneje poimenoval prilog. Iz zadeve tudi ni razvidno v katero kategorijo spada obravnavana prijava, skladno z merili določanja prioritet v inšpekcijskih postopkih. IP je pritožbo prosilke v celoti zavrnil. Kadar prosilka na podlagi prejetega dokumenta želi prejeti dodatne dokumente (ne pa tudi pojasnil ali odgovorov na vprašanja), lahko na organ naslovi novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ne more pa prosilka v okviru pritožbenega postopka svoje zahteve razširiti in od organa zahtevati dodatna pojasnila in odgovore, ki so vezani na zahtevani dokument, saj bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. IP je v svoji odločbi pojasnil tudi, da je irelevantno, ali je prijavo podala fizična ali pravna oseba, saj vira prijave v nobenem primeru ni dovoljeno razkriti.ODLOČBA:Številka: 090-113/2017/3Datum: 5. 6. 2017
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 5. 2017, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2017-10 z dne 28. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 27. 5. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-10/2017-10 z dne 28. 4. 2017, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 29. 3. 2017 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za popise zadev, v katerem so zavedeni vsi preostali dokumenti, ki jih je organ s strani fizičnih, pravnih ali anonimnih oseb prejel kot prijavo kršitve zakona in so bili podlaga za obravnavo in uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti za stavbo …. Prosilka je navedla, da ima kot stranka v postopku, skladno z ZUP, pravico vedeti, ali organ poseduje dokumente in da varovanje tajnosti vira še ne pomeni, da organ varuje tudi splošno dejstvo, ali tak dokument sploh obstaja. Prosilka zato prosi za popise zadev in za potrditev, da so v popis zavedeni vsi prejeti dokumenti. Iz do vložitve zahteve prejete dokumentacije prosilka ne more ugotoviti, ali je organ sploh prejel prijavo, zakaj prijava ni zavedena v popisu zadeve in v katerem spisu je dejansko zavedena, če prijava dejansko obstaja.Organ je dne 28. 4. 2017 izdal odločbo št. 090-10/2017-10, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval kopijo popisa zadeve št. 06121-162/2017 iz elektronskega dokumentarnega gradiva organa, s prekritimi osebnimi podatki.Prosilka se je zoper odločbo organa dne 27. 5. 2017 pritožila, v pritožbi pa je navedla, da so prejeti dokumenti nepopolni, kot je nepopolna tudi vsebina odločbe. Iz postopka namreč ni razvidno, ali gre pri vseh navedenih dokumentih v popisu zadeve za dokumente, ki so predmet zaščite po ZIN, oz. ali gre za informacije, dostopne po ZDIJZ. Iz odločbe tudi ni jasno razvidna ugotovitev organa, da je bila prijava podana s strani fizične osebe, zaradi katere je organ zakril osebne podatke. Tudi iz opisa ni jasno razvidno, da je bila prijava podana s strani fizične osebe. Prosilka želi, da se v pritožbi preveri, ali so vsi zakriti podatki dejansko osebni podatki in ali je bilo zakritje vseh podatkov tudi potrebno. Iz popisa tudi ni razvidno, na kateri dogodek se v popisu zadeve nanaša datum (ali gre za dejanski datum, ki je zaveden na prejetih dokumentih ali gre za datume, ko je bil dokument prejet in knjižen v elektronski sistem organa). Prosilka želi, da se v pritožbi navedeno preveri in navede oba datuma, če sta različna. Iz popisa zadeve tudi ni razviden datum nastanka dokumenta »Popis zadeve« in kdo je ustvaril popis zadeve, naveden je zgolj podatek, kdo postopek vodi. Iz odločbe in popisa ni razvidno, kateri elektronski sistem organ uporablja za knjiženje dokumentarnega gradiva organa. Organ ni navedel, ali je izpis narejen iz aplikacije SPIS4 oz. ali gre za izpis iz katere druge aplikacije ali programa. Naveden je samo datum izpisa. Iz opisa dokumenta št. 2 ni razvidno, kateri dokumenti so del »Dopis-dostava dokumentacije«. Organ tega ni navedel v opisu vsebine dokumentacije, kot tudi ni navedel števila in vrste prilog. Iz opisa dokumenta št. 3 ni razvidna številka sklepa ugotovitvenega zapisnika. Iz odločbe tudi ni razvidno, v katero kategorijo obravnavana prijava spada, skladno z merili določanja prioritet v inšpekcijskih postopkih.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 090-10/2017-13 z dne 1. 6. 2017 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je tako le dostop do Popisa spisa št. 06121-162/2017.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.ZDIJZ kot eno temeljnih načel varuje načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen), katerega namen je zagotoviti, da so informacije javnega značaja dostopne vsem prosilcem pod enakimi pogoji, ne glede na morebitne posebne okoliščine in dodaten interes posamičnega prosilca. Navedbe prosilke, da je v konkretnem primeru tudi stranka postopka, za odločitev v navedeni zadevi niso relevantne. IP kot pritožbeni organ ocenjuje naravo dokumenta in ali je dokument kot tak prosto dostopen vsakomur, ki bi ga zahteval, ne glede na to, ali je prosilka stranka v konkretnem zadevi ali zgolj zainteresirana splošna javnost. ZDIJZ namreč ne razlikuje med prosilci in ne omogoča privilegirane obravnave tistih prosilcev, ki imajo na drugi zakonski podlagi več pravic. Povedano drugače, če ima prosilka več pravic na podlagi drugega zakona (npr. na podlagi vpogleda v spis, kot ga omogoča 82. člen ZUP), teh pravic ne more prenesti tudi v postopek, ki se vodi na podlagi ZDIJZ. Prosilka je v svoji zahtevi izrecno navedla, da zahteva navedene informacije na podlagi ZDIJZ in organ je pravilno in zakonito postopal, ko je v postopku po ZDIJZ prosilko obravnaval enako, kot bi katerokoli drugo osebo, ki ni stranka konkretnega postopka.IP dalje pojasnjuje, da ZDIJZ prosilcem daje pravico zahtevati dokument, s katerim organ že razpolaga. ZDIJZ prosilcem ne daje pravice zahtevati dodatnih pojasnil, ugotovitev in obrazložitev, ki bi pomenili ustvarjanje novega dokumenta. Navedba prosilke, da organ v odločbi ni navedel, ali gre pri vseh dokumentih za dokumente, ki so zaščiteni na podlagi ZIN, ali gre za prosto dostopne informacije po ZDIJZ, je zato neutemeljena, saj iz zahteve prosilke izhaja, da je zahtevala izključno popis spisa, ne pa tudi dokumentov iz spisa. Organ se je v odločbi zato pravilno opredelil zgolj do dokumenta »Popis spisa«, ne pa tudi do posamičnih dokumentov, ki so navedeni v popisu, saj ti niso bili predmet zahteve prosilke. Neutemeljena je tudi navedba prosilke, da iz zadeve ni razvidno, ali je bila prijava dejansko podana s strani fizične osebe in ali je organ prekril le tiste osebne podatke, ki jih je bilo dejansko treba prekriti. IP pojasnjuje, da drugi odstavek 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljevanju ZIN) določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja nadzor. Pri navedenem je zatorej irelevantno, ali je prijavo podala fizična ali pravna oseba, saj vira prijave v nobenem primeru ni dovoljeno razkriti. IP v konkretni zadevi ugotavlja, da je organ ustrezno anonimiziral zahtevani dokument.Neutemeljena je tudi pritožbena zahteva prosilke, da iz popisa spisa ne izhaja, ali so zavedeni datumi enaki datumom sestave ali datumom prejema dokumentov. Prosilka ima na podlagi ZDIJZ namreč pravico zahtevati le takšen dokument, s kakršnim organ razpolaga, organ pa je na podlagi zahteve prosilke opravil izpis iz elektronskega dokumentarnega gradiva organa. Organ prosilki na podlagi zahteve po ZDIJZ ni dolžan podajati dodatnih razlag glede podatkov, vsebovanih na dokumentu, kot tudi ne odgovoriti, v kateri aplikaciji vodi navedene spise, če to ne izhaja iz samega dokumenta.Organ tudi ni dolžan dopolniti popisa zadeve s številkami dokumentov, številom in vrstami prilog in kategorijami prijave, če prosilka ni zadovoljna z obsegom informacij, ki jih je prejela na podlagi zahteve po prejemu popisa zadeve. Kot že navedeno, je organ prosilki dolžan posredovati le že obstoječe dokumente, s katerimi razpolaga in so predmet zahteve prosilke, razen v delu, ki predstavlja izjeme iz 5.a in 6. člen ZDIJZ. Kadar prosilec na podlagi prejetega dokumenta želi prejeti dodatne dokumente (ne pa tudi pojasnil ali odgovorov na vprašanja), lahko na organ naslovi novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ne more pa prosilka v okviru pritožbenega postopka svoje zahteve razširiti in od organa zahtevati dodatna pojasnila in odgovore, ki so vezani na zahtevani dokument, saj bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta.Na podlagi zgoraj navedenega je IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka