+-Datum: 31.05.2017 Številka: 090-12/2016/12 Kategorije: Ali dokument obstaja POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z določenim škodnim dogodkom. Organ je zahtevi delno ugodil in prosilki v skladu s 7. čl. ZDIJZ posredoval dokumente s katerimi je razpolagal. Prosilka se zoper odločbo organa ni pritožila, temveč je nanj naslovila ponovno zahtevo, s katero je zahtevala iste informacije kot v prvotni zahtevi. Organ je ponovno zahtevo s sklepom zavrgel. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ s tem ravnal pravilno in zakonito, saj se dejansko stanje in relevantna pravna podlaga v obdobju od izdaje odločbe do dne izdaje izpodbijanega sklepa nista spremenila. Zato je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. IP je na podlagi predloga prosilke v celoti obnovil pritožbeni postopek. V obnovljenem pritožbenem postoku je ugotovil, da je organ prosilki že posredoval vse dokumente s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-12/2016/12Datum: 1. 6. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep, z dne 21. 12. 2015, št. 090-18/2015/12, Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilke se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilka je, dne 26. 10. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje kopij in posnetkov naslednjih dokumentov: I. vsa zunanja in notranja korespondenca, ki se nanaša na ali vsebuje podatke o škodnem dogodku …, z dne 19. 6. 2013, … (v nadaljevanju škodni dogodek) in vseh ravnanjih glede škodnega dogodka, ki so nastali zaradi okvare v dvigalu poslovne stavbe na zgoraj navedenem naslovu II. vsi ostali dokumenti, npr. dokazno gradivo, posnetki varnostnih kamer pred dvigali oz. vhodi, navodila, zapisniki, pravna mnenja in podlage, prijave, odločitve, sklepi, poročila ter pripadajoča dokumentacija v zvezi s škodnim dogodkom in njegovimi posledicami ter korespondenco med zaposlenimi in pristojnimi na organu in z drugimi pristojnimi organi, kot tudi v komunikacijah s pogodbenim partnerjem v Avstriji, najemodajalcem poslovnih prostorov na Dunaju in vsemi osebami, ki so bile vpletene v škodnem dogodku ali so ga obravnavale v okviru svojih pristojnosti oz. odgovornosti ter vsemi, ki so se ukvarjali s škodnim dogodkom oz. njegovimi posledicami, III. vsi dokumenti o razmerju Republike Slovenije z odvetnikom …, ki je bil s strani organa angažiran za zastopanje v zvezi s škodnim dogodkom (v nadaljevanju odvetnik), IV. poročilo o rezultatih odvetnikovega zastopanja v zvezi s škodnim dogodkom, V. dokumenti, ki vsebujejo podatke o honorarjih odvetnika v zvezi s škodnim dogodkom, VI. verodostojno pisno dokazilo o ustreznosti in varnosti dvigala v katerem je prišlo do škodnega dogodka, VII. potrdilo o odpravi napak dvigala, zaradi katerih je prišlo do škodnega dogodka.Prosilka je, dne 24. 11. 2015, na organ naslovila dopis, v katerem je pojasnila, da v zahtevanih dokumentih organu ni potrebno prekriti njenih osebnih podatkov, saj prosilka in njen zastopnik s temi podatki že razpolagata.Organ je zahtevi prosilke z odločbo št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, delno ugodil. Zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je dostop do dokumenta MDU150092 zavrnil v celoti, ker je označen s stopnjo tajnosti interno in vsebuje podatke o varovanju poslovnih prostorov, zato bi razkritje teh podatkov lahko ogrozilo delovanje organa, kot to izhaja iz ocene škodljivih posledic. Delno pa je zavrnil dostop do dokumentov št. ZSE140035 in ZSM130062, in sicer v skladu z delnim preklicem stopnje tajnosti Interno. V tem delu je kot tajne podatke stopnje Interno ohranil podatke o zunanji politiki in mednarodnem sodelovanju, varovanju prostorov in komunikacijskih poti predstavništev ter podatke o varovanju tajnih podatkov. Organ je delno zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije tudi zaradi obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem je navedel, da je zavrnil dostop do imen in priimkov ter zaposlitvi oseb, ki niso prejemniki javnih sredstev (prejemniki javnih sredstev so lokalno zaposleni delavci, ki sicer niso javni uslužbenci), do elektronskih naslovov, telefonskih številk, podatkov o izobrazbi in zdravstvenem stanju, lastnoročni podpisi, razlogi za odsotnost z dela, ipd. Nadalje je delno zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj zahtevana dokumentacija vsebuje tudi podatke o vsebinskem delovanju organa in predstavništev, o varnostni organizaciji in opremljenosti, ki niso označeni s stopnjo tajnosti, kljub temu pa bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri vsebinskem delovanju oz. varovanju prostorov, komunikacijskih poti in tajnih podatkov. Organ je za posredovanje zahtevane dokumentacije zaračunal materialne stroške v višini 57,05 EUR brez DDV. Znesek vključuje fotokopije (format A4) po 0,06 EUR/stran za 228 strani ter fotokopije po isti ceni za 192 strani, na katerih so določeni podatki prekriti, zato je strošek fotokopiranja slednjih strani organ zaračunal dvakrat (prekrivanje podatkov se izvaja na fotokopijah originalnih dokumentov). Poleg tega je organ zaračunal še strošek pretvorbe iz elektronske oblike v fotokopije, in sicer za depeše (245 strani) po ceni 0,13 EUR/stran.Organ je z dopisom št. 090-18/2015/9, z dne 25. 11. 2015, prosilki posredoval dokumentacijo (obsežno 473 strani), v zvezi s katero je prosilkini zahtevi ugodil.Prosilka je, dne 9. 12. 2015, na organ naslovila dopis, v katerem je navedla, da organ o delu zahteve ni odločil. Ne v prejeti dokumentaciji, ne v besedilu odločbe namreč ni nobene navedbe in/ali odločitve glede sledečih informacij: I. vsi dokumenti o razmerju Republike Slovenije z odvetnikom, in sicer predvsem njegov mandat, specifikacija stroškov zastopanja, poročila o opravljenih storitvah po dne 1. 10. 2014 in poročila o rezultatih njegovega zastopanja, II. verodostojno pisno dokazilo o ustreznosti in varnosti dvigala v katerem je prišlo do škodnega dogodka ter potrdilo o odpravi napak dvigala, zaradi katerih je prišlo do škodnega dogodka.Ob tem je navedla, da s tem dopisom podaja ponovno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.Organ je zahtevo prosilke, z dne 9. 12. 2015, s sklepom št. 090-18/2015/12, z dne 21. 12. 2015, zavrgel v skladu s 129. čl. ZUP. V dokumentaciji, ki jo je prosilki že posredoval, se nahajajo tudi informacije, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi, z dne 9. 12. 2015. Mandat odvetnika je razviden iz elektronskih sporočil med uslužbenci VDU in odvetnikom. Specifikacija stroškov zastopanja je razvidna iz računa za odvetniške storitve. Poročilo o opravljenih storitvah in rezultatih zastopanja je razvidno iz elektronskih sporočil med odvetnikom in uslužbenci VDU, kot tudi iz depeš VDU iz leta 2014 in 2015. Prav tako je organ v okviru posredovane dokumentacije prosilki omogočil dostop do dokumentacije, ki se nanaša na potrdila o varnosti dvigal. Te informacije se nahajajo v depešah VDU iz leta 2014 in korespondenci upravnika po avgustu 2014. Organ ne razpolaga z dodatno dokumentacijo, ki bi vsebovala (te) zahtevane informacije. Organ je torej že odločil o zahtevi za dostop do zgoraj navedenih informacij (odločba št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015) ter jih prosilki posredoval z dopisom št. 090-18/2015/9, z dne 25. 11. 2015.Zoper sklep organa je prosilka, dne 13. 1. 2016, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je bila zahteva, z dne 9. 12. 2015, vložena kot dodatna zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Potrebna je bila, ker iz odločbe št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, ni bilo razvidno, ali se zatrjevane izjeme od prostega dostopa nanašajo na vse zahtevane dokumente. Notranje oznake številk dokumentov (npr. ZSE140035) v ničemer ne odkazujejo na njihovo vsebino, zaradi česar nihče razen organa ne more vedeti, za katere dokumente gre. Prosilec na tej podlagi ne more oceniti, ali je organ pravilno uporabil izjeme od prostega dostopa. Nadalje ni bilo mogoče oceniti ali ugotoviti, ali je organ posredoval vse zahtevane dokumente. Nadalje je prosilka navedla, da četudi bi dokumenti, na katere se je skliceval organ (da so bili že posredovani in da vsebujejo zahtevane informacije), predstavljali vse dokumente o razmerju Republike Slovenije z odvetnikom, so ti najmanj pomanjkljivi. Glede na veljavne predpise je potrebno z zunanjim izvajalcem storitev za Republiko Slovenijo skleniti ustrezno pogodbo (za vsako plačilo mora obstajati relevantna pravna podlaga), če ne izvesti javni razpis. V zvezi z angažmajem odvetnika se v posredovani dokumentaciji nahaja zgolj dopis odvetnika, z dne 21. 2. 2014, ki vsebuje navedbe o urni postavki. Predložena pa ni bila pogodba, iz katere bi izhajali pogoji pogodbenega sodelovanja z Republiko Slovenijo. Prav tako v posredovani dokumentaciji ni bilo dokazila o soglasju Republike Slovenije k ponujenim pogojem sodelovanja, torej da bi Republika Slovenija sploh sprejela ponudbo odvetnika za poslovno sodelovanje. Posredovan je bil račun v višini 3.300 EUR, z dne 25. 11. 2014, kar dokazuje obstoj poslovnega razmerja med Republiko Slovenijo in odvetnikom, katerega vsebina pa ni poznana. Prosilka je ob tem dodala, da račun ne vsebuje nobene specifikacije zneska oz. postavke odvetniških storitev. Z enostavnim izračunom je nemogoče ugotoviti, koliko in čigave so bile zaračunane odvetniške storitve. Organ ni posredoval specifikacije k računu odvetnika, ali pa je pri svojem delu tako neskrben, da ne zahteva predložitve specifikacij opravljenih storitev, da bi sploh lahko preveril, katere storitve je odvetnik opravil. Iz zgoraj navedenega ni jasna pravna podlaga, ne mandat odvetnika, ne specifikacija odvetniških storitev, niti rezultati njegovega delovanja. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je odvetnik opravljal odvetniške storitve za Republiko Slovenijo tudi po izdanem računu, z dne 25. 11. 2014 (ki je bil izdan za storitve do 1.10.2014), in sicer najmanj do dne 26. 3. 2015. Navedene informacije oz. manjkajoči dokumenti ne morejo predstavljati izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. čl. ZDIJZ, ki jih je organ navedel v odločbi št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015. Zahteva, z dne 9. 12. 2015, je utemeljena, saj zahtevana dokumentacija v zvezi z razmerjem Republike Slovenije z odvetnikom obstaja oz. mora obstajati. V kolikor ta dejansko ne obstoji, pa se postavi vprašanje o zakonitosti poslovanja organa in/ali njenih zaposlenih. Nadalje je v zvezi z verodostojnim pisnim dokazilom o ustreznosti in varnosti dvigala prosilka navedla, da se v posredovani dokumentaciji res nahajajo določena sporočila upravnika in VDU, ki se nanašajo na vprašanje ustreznosti dvigala, vendar noben izmed navedenih dokumentov ne predstavlja potrdila o ustreznosti in varnosti dvigala. Večina dokumentacije se nanaša na:a) zahteve po predložitvi ustreznosti in pravilnem delovanju dvigala,b) opozorila, da upravnik tovrstnega potrdila ni predložil, c) ugotovitve, da so bile ugotovljene številne nepravilnosti glede (ne)delovanja dvigala,d) dogovarjanja o pregledu dvigala s strani slovenskega strokovnjaka.V kolikor drži trditev organa, da je posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, potem ni mogoče priti do drugačnega zaključka, kot da organ ne razpolaga s potrditvijo ustreznih pristojnih služb oz. oseb, da je predmetno dvigalo tehnično ustrezno in varno za dnevno uporabo. Organ ob odsotnosti predmetnega potrdila očitno (zavestno ali nezavestno) izpostavlja svoje zaposlene in obiskovalce preteči nevarnosti nepravilnega delovanja dvigala.Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-18/2015/14, z dne 19. 1. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, dne 10. 3. 2016, pri organu opravil ogled in camera. Organ je pojasnil, da se je v predmetni zadevi uporabljalo avstrijsko pravo. Vendar niti avstrijsko niti slovensko pravo ne zahtevata sklenitve pogodbe z odvetnikom, zato organ s takim dokumentom ne razpolaga. Komunikacija je z odvetnikom pred sklenitvijo sodelovanja potekala po telefonu in po elektronski pošti. Organ je dokumente, ki vsebujejo elektronsko komunikacijo (po e-pošti), prosilki že posredoval. Organ druge dokumentacije, ki jo je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve, z dne 9. 12. 2015, nima oz. z njo ne razpolaga. Pooblastilo odvetniku se nahaja pri odvetniku. Organ s kopijo pooblastila ne razpolaga. Organ je v zvezi s pritožbeno navedbo prosilke, da ni bilo posredovano dokazilo o soglasju Republike Slovenije k ponujenim pogojem sodelovanja pojasnil, da je organ podal navodilo (Ministrstvo za zunanje zadeve ga je podalo veleposlaništvu) za angažma odvetniške pisarne v skladu z internimi akti organa. Organ je IP predložil na vpogled vso dokumentacijo, ki jo je prosilki že posredoval. IP je ugotovil, da organ v obdobju od izdaje odločbe št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, do dne izdaje izpodbijanega sklepa, ni pridobil nobenega novega dokumenta, ki bi vseboval informacije, ki jih je prosilka zahtevala v I. tč. zahteve, z dne 9. 12. 2015. Organ je v zvezi z II. tč. zahteve, z dne 9. 12. 2015, pojasnil, da je za vzdrževanje dvigala in stavbe skrbel upravnik. Organ je po škodnem dogodku od upravnika zahteval dokazilo o tehnični ustreznosti dvigala. Upravnik je organu posredoval dve potrdili neodvisne inštitucije TÜV o brezhibnosti delovanja dvigala v stavbi, kjer imata poslovne prostore Veleposlaništvo RS na Dunaju in stalno predstavništvo pri OVSE, OZN in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju (v predmetni zadevi obravnavano dvigalo). IP je ugotovil, da organ v obdobju od izdaje odločbe št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, do dne izdaje izpodbijanega sklepa, ni pridobil nobenega novega dokumenta, ki bi vseboval informacije, ki jih je prosilka zahtevala v II. tč. zahteve, z dne 9. 12. 2015.IP je z odločbo št. 090-12/2016/5, z dne 17. 3. 2016, pritožbo prosilke zavrnil, ker je ugotovil, da je organ prosilki že posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal oz. (še vedno) razpolaga.Prosilka je, dne 8. 6. 2016, podala predlog za obnovo postopka. IP je s sklepom št. 090-12/2016/7, z dne 8. 11. 2016, postopek, ki je bil končan z odločbo št. 090-12/2016/5, z dne 17. 3. 2016, v celoti obnovil.IP je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, dne 1. 2. 2017, pri organu opravil ponoven ogled in camera. Organ je pojasnil, da je spregledal specifikacijo, ki jo je prosilka priložila predlogu za obnovo. Razlog je v napaki pri kopiranju. Vsa originalna dokumentacija se je nahajala na Dunaju in so bile v Ljubljano posredovane fotokopije le te, pri čemer je ob tolikšnem obsegu presojane dokumentacije specifikacija odvetniških storitev nenamerno izpadla iz dokumentacije. Organ je s tem dokumentom razpolagal od oktobra oz. novembra 2014 dalje, vendar poudarja, da gre za notranje organizacijsko enoto in je nemogoče zagotoviti popoln nadzor nad dokumentacijo, s katero v tej enoti organ razpolaga. Organ je navedeni dokument takoj ob odkritju posredoval prosilki. Organ je nadalje pojasnil, da je odvetnik … v obdobju od 1. 10. 2014 (ko je bila izdana navedena specifikacija opravljenih storitev) oz. od 25. 11. 2014 (ko je bil izdan račun za opravljene odvetniške storitve) do dne 21. 12. 2015 (ko je bil izdan izpodbijan sklep) sicer opravljal storitve za Republiko Slovenijo, vendar pa v tem obdobju zanje ni izdal nobenega računa. Prvi naslednji račun g. … je datiran, z dne 17. 11. 2016. Organ v zvezi s 1. tč. ponovne zahteve vztrajal pri trditvah, ki jih je v zvezi z domnevno pogodbo med g. … in RS, poročilom o delu odvetnika ter pooblastilom odvetniku, podal na ogledu in camera, dne 10. 3. 2016 in dodal, da sedaj (od dne 16. 6. 2016) pa obstajata pooblastilo in sklep Vlade RS, ker je za zastopanje pred sodiščem v tujini potrebno pridobiti pooblastilo Vlade RS. Organ je tudi v zvezi z 2. tč. ponovne zahteve pojasnil, da vztraja pri trditvah, ki jih je podal na ogledu in camera, dne 10. 3. 2016.Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka je s ponovno zahtevo, z dne 9. 12. 2015, zahtevala informacije, ki jih je zahtevala že v III., IV., V., VI. in VI. tč. zahteve, z dne 26. 10. 2015. Organ je o dostopu do teh dokumentov vsebinsko že odločil, in sicer z odločbo št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015. Prosilka se zoper navedeno odločbo ni pritožila oz. navedena odločba je formalno pravnomočna. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga v obdobju od izdaje navedene odločbe do dne izdaje izpodbijanega sklepa spremenila. 4. odst. 129. čl. ZUP namreč določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Z drugimi besedami, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja pravnomočno zaključen, pa se niti dejansko stanje niti pravna podlaga nista spremenila, prosilec nima pravice od istega organa vedno znova zahtevati istih informacij.IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da je organ prosilki že posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal oz. (še vedno) razpolaga. Posredoval ji je torej tudi dokument (specifikacijo), ki ga je prosilka priložila predlogu za obnovo in prepričljivo pojasnil, zakaj je prišlo do napake pri posredovanju dokumentacije. Dokumentacija, ki jo je prosilka prejela, namreč obsega skoraj 500 strani in ob dejstvu, da je z njo razpolagala dislocirana enota organa (na Dunaju), je povsem mogoče, da je pri posredovanju nenamerno izpadel eden izmed zahtevanih dokumentov, ki pa ga je organ takoj, ko je napako ugotovil, prosilki posredoval. Nadalje je IP ugotovil, da organ v obdobju od izdaje odločbe št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, do dne izdaje izpodbijanega sklepa, ni pridobil prav nobenega novega dokumenta, ki bi vseboval informacije, ki jih je prosilka zahtevala v ponovni zahtevi, z dne 9. 12. 2015. Pooblastilo odvetniku za zastopanje pred sodiščem v tujini in sklep Vlade RS sta namreč nastala v obdobju, ki za odločitev v predmetni zadevi ni pravno relevantno in ju lahko prosilka od organa zahteva z novo zahtevo.V skladu z zgoraj navedenim je IP zaključil, da se dejansko stanje od izdaje odločbe št. 090-18/2015/8, z dne 25. 11. 2015, do dne izdaje sklepa št. 090-18/2015/12, z dne 21. 12. 2015, ni spremenilo. Prav tako pa se ni spremenila relevantna pravna podlaga. V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma, da je prosilka zahtevala dokumente, o katerih je že bila izdana upravna odločba. Organ je torej ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je zahtevo prosilke s sklepom zavrgel, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
