Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-110/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval kopije vseh prejetih in poslanih dokumentov od 1. 2. 2015 dalje v zadevi inšpekcijskega ukrepanja zaradi nelegalne gradnje točno določenih investitorjev. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil tudi, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato anonimizacija ne bi bila mogoča. ODLOČBA:Številka: 090-110/2017/2Datum: 22. 6. 2017Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 17. 5. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-27/2017-2 z dne 12. 5. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 17. 5. 2017 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-27/2017-2 z dne 12. 5. 2017, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je 17. 3. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopije vseh prejetih in poslanih dokumentov od 1. 2. 2015 dalje v zadevi inšpekcijskega ukrepanja v … zaradi nelegalne gradnje investitorjev … in … pri postavitvi prizidka k obstoječemu objektu na parc. št. …, k.o. ….Po pozivu IP zaradi molka organa je organ zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-27/2017-2 z dne 12. 5. 2017, v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je navedel, da je prosilec v zahtevi navajal osebne podatke oseb, za katere je zahteval dokumente, zato osebnih podatkov v postopku organa ne bi bilo več mogoče varovati. Zato v konkretnem primeru tudi z delnim dostopom do informacij javnega značaja, organ ne bi mogel zagotoviti varstva osebnih podatkov fizičnih oseb, ker bi bile te določljive.Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 17. 5. 2017 je ugovarjal izdani zavrnilni odločbi, ker ZDIJZ ne vsebuje izjeme, da se morajo vloge za pridobitev informacij javnega značaja zavrniti, če prosilec v njih zapiše ime in priimek lastnikov nelegalne gradnje. Prosilec je še navedel, da je do sedaj že večkrat prejel zahtevane dokumente, kljub temu da je v zahtevi navedel ime in priimek zavezanca v inšpekcijskem postopku.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-27/2017-5 z dne 24. 5. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Dokumenti v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se IP v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP se zato izrecno ni opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov. Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano, s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do vseh prejetih in poslanih dokumentov od 1. 2. 2015 dalje v zadevi nelegalne gradnje konkretnih investitorjev s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.Obdelava osebnih podatkov po tretji točki 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.Po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjeme od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala oziroma je presojala.Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Prosilec je v pritožbi navedel, da v ZDIJZ ni zasledil izjeme, da se morajo vloge za pridobitev informacij javnega značaja zavrniti, če prosilec v svoji vlogi zapiše ime in priimek lastnikov nelegalne gradnje, zato IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika. IP je posledično zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).