+-Datum: 27.06.2017 Številka: 090-109/2017 Kategorije: Ali gre za delovno področje organa POVZETEK:Prosilec je zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi s poslovanjem določene poslovne enote organa. Organ je zahtevo zavrnil, ker z določenimi dokumenti ne razpolaga in ker se določeni dokumenti nanašajo na poslovanje iz tržne dejavnosti. Prosilec se je pritožil v slednjem delu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so vsa sredstva organa, ne glede na vir financiranja, javna sredstva, dokumenti nastali v povezavi s temi sredstvi, pa posledično sodijo v delovno področje organa. Organ stroškov računovodsko ne vodi ločeno in ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo v določenem obdobju stroškov z izvedbo javne službe in koliko stroškov z izvedbo tržne dejavnosti. Poleg tega pa je tržna dejavnost organa logistično prepletena z dejavnostjo javne službe do te mere, da so zahtevane informacije povezane tudi z izvajanjem javne službe. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-109/2017/4Datum: 28. 6. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 5. 2017, zoper odločbo, z dne 9. 5. 2017, št. 072-1/2017, JGZ Brdo, Predoslje 39, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se ugodi in se 2. tč. izreka odločbe JGZ Brdo, z dne 9. 5. 2017, št. 072-1/2017, v delu, ki se nanaša na finančno poročilo o poslovanju poslovne enote na Kotnikovi 5, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati celotno finančno poročilo o poslovanju poslovne enote Kotnikova za leta 2014, 2015 in 2016.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 6. 4. 2017, od organa v elektronski obliki zahteval: I. sklep oz. zapisnik o odločitvi o prenehanju delovanja restavracije na Kotnikovi 5 v Ljubljani in o razlogih za tako odločitev, II. vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za tak sklep, III. besedilo razpisa za oddajo v najem, če je bil ta že objavljen, IV. sklep o izbiri najemnika, če je bil ta že izbran, V. finančno poročilo o poslovanju enote Kotnikova 5 za zadnja 3 leta (2014 - 2016).Organ je z odločbo št. 072-1/2017, z dne 9. 5. 2017, delno ugodil zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na tč. V. zahteve, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Ob tem je navedel, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec v I.-IV. tč. zahteve, ne razpolaga. Tč. V. zahteve je ugodil v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe in zavrnil v delu, ki se nanaša na poslovanje iz tržne dejavnosti.Prosilec je, dne 14. 5. 2017, zoper odločbo organa št. 072-1/2017, z dne 9. 5. 2017, vložil pritožbo v kateri je navedel, da je organ neupravičeno in nezakonito zavrnil dostop do v V. tč. zahteve zahtevanih informacij. Gre za pravno osebo v 100 % javni lasti, zato tudi informacija o poslovanju iz tržne dejavnosti je informacija javnega značaja in bi jo moral organ posredovati.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 072-1/2017-2, z dne 24. 5. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 14. 6. 2017, pri organu opravil ogled in camera. Organ je IP predložil dokument, ki ga je že posredoval prosilcu (Poročilo: 13, Org. enota 6106J) in originalne dokumente, ki vsebujejo tudi neposredovane podatke. Organ je pojasnil, da tržno dejavnost predstavlja prehrana v javnem sektorju za fizične osebe. Dejavnost javne službe pa predstavlja izvajanje gostinske dejavnosti po naročilu ministrstva ali drugih državnih organov. Cenik vsebuje dve vrsti cen (javne in tržne). Do prevzema poslovne enote prehrane v javnem sektorju leta 2002 je organ opravljal gostinsko dejavnost le v protokolarnih objektih. Od leta 2002 pa je organ opravljal tudi to dejavnost v javnem sektorju, vendar ves čas z izgubo. Ker je imela predmetna poslovna enota izgubo, jo bo organ predal v upravljanje zasebnemu sektorju. Do sedaj je financiranje te enote potekalo tako, da se je izguba v tej poslovni enoti pokrivala z dobičkom iz drugovrstnih tržnih dejavnosti, v drugih poslovnih enotah. Iz dejavnosti oz. sredstev, namenjenih za izvajanje javne službe, ni bilo pokrivanja stroškov za izvedbo tržne dejavnosti. Poslovna enota 6106J ima računovodstvo ločeno na dve stroškovni mesti. Vsa tržna dejavnost se vodi pod ločenim stroškovnim mestom. Organ je IP predložil Akt o določitvi meril (ključev) za delitev prihodkov, odhodkov in stroškov med dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti in Poročilo o objektivni upravičenosti sodil, ki služijo razporejanju stroškov, odhodkov in prihodkov.Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet predmetnega pritožbenega postopka je del 2. tč. izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na V. tč. zahteve prosilca oz. dostop do finančnega poročila o poslovanju enote Kotnikova 5, za zadnja 3 leta (2014 - 2016). Prosilec se namreč pritožuje le v tem delu. V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. čl. ZDIJZ. Sporno pa je, ali zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na JGZ Brdo, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Sporno pa je, ali gre pri zahtevanih dokumentih za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa.IP je ugotovil, da 2. in 3. čl. Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 54/12, 31/14 in 92/15; v nadaljevanju Odlok) določata, da je bil organ ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 97/01 in 16/05). Ustanoviteljica organa je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije. Organ je javni gospodarski zavod, ki v skladu s 1. odst. 5. čl. Odloka kot gospodarsko javno službo opravlja strokovne, tehnične in druge naloge, povezane z uporabo stvarnega premoženja v lasti ustanoviteljice, za katerega je kot upravljavec določen Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) in ki je bilo s sporazumom o uporabi stvarnega premoženja, sklenjenim med organom in upravljavcem, preneseno v uporabo organa, ter druge naloge, ki omogočajo njegovo smotrno in gospodarno rabo in razvoj, protokolarne storitve skladno s sklepom o določitvi protokolarnih pravil, organizira druge dogodke za državne organe in po pooblastilu upravljavca izvaja investicije in investicijsko vzdrževanje zgoraj navedenega stvarnega premoženja. V skladu z 2. odst. 5. čl. Odloka organ lahko kot spremljevalno dejavnost opravlja tudi tržno dejavnost.Ker je organ na ogledu in camera poudaril, da tržno dejavnost predstavlja prehrana v javnem sektorju za fizične osebe in je financiranje enote Kotnikova 5 (6106J) potekalo tako, da se je izguba v tej poslovni enoti pokrivala z dobičkom iz drugovrstnih tržnih dejavnosti v drugih poslovnih enotah oz. se ta dejavnost ne financira iz javnih sredstev in ni del javne službe, je bilo treba najprej razjasniti vprašanje, ali je organ zavezan posredovati oz. omogočiti dostop do informacij tudi v tem delu svoje dejavnosti oz. ali zahtevane informacije, ki se nanašajo na izvajanje tržne dejavnosti, sodi v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ.Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju ZGJS) v 2. odst. 1. čl. in v 2. odst. 2. čl. določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo javne dobrine v javnem interesu in je pri tem pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. V skladu z 2. al. 1. odst. 6. čl. ZGJS Republika Slovenija zagotavlja gospodarske javne službe v obliki javnega gospodarskega zavoda, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oz. če to ni njihov cilj. Na podlagi 24. čl. ZGJS pa se za vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost javnega gospodarskega zavoda, uporabljajo določbe Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP; v nadaljevanju ZZ). V skladu z 2. odst. 18. čl. ZZ lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Pri presoji, katere informacije so torej dolžni posredovati javni gospodarski zavodi, je zato treba zavzeti široko razlago. Prvič je treba izhajati iz dejstva, da so javni gospodarski zavodi osebe javnega prava, ki so zavezanci v celotni sferi svojega delovanja, informacije javnega značaja pa so praviloma vse tiste informacije, ki so v njihovi posesti. Javnih gospodarskih zavodov namreč ni mogoče enačiti s subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno službo (npr. gospodarskimi družbami, ki opravljajo javno službo komunalnih storitev). Za javne gospodarske zavode, v nasprotju z »zasebnimi nosilci javnih služb« velja namreč domneva, da so vse informacije, ki so v posesti javnega gospodarskega zavoda, informacije javnega gospodarskega zavoda, organ pa lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Drugič je treba izhajati tudi iz pravne ureditve ZZ, po kateri so javni gospodarski zavodi subjekti, ki so bili ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, cilj njihovega delovanja pa ni ustvarjanje dobička. Tudi kadar opravljajo gospodarsko dejavnost, je ta lahko namenjena le opravljanju dejavnosti, za katero je bil javni gospodarski zavod ustanovljen (glej 18. čl. ZZ). Tretjič je pomembno tudi, da gre za zavezance po 1. čl. ZDIJZ, za katere, v skladu z 2. čl. ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave.Na tem mestu je treba izpostaviti tudi sodbo Upravnega sodišča I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015, iz katere izhaja, da je tudi izvajanje tržne dejavnosti javnih zavodov urejeno s predpisi javnega prava in torej podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. V primeru, da temu ne bi bilo tako, bi to pomenilo, da ni pregleda nad tem, katere dejavnosti organ opravlja v okviru javne službe in bi lahko organ, ustanovljen za izvajanje javne službe in financiran z javnimi sredstvi, zavračal posredovanje informacij, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost. V navedeni sodbi se je sodišče sklicevalo tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, kjer je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, »da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo«. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih koristi. Pri tej presoji je po mnenju sodišča prve stopnje treba upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera in njegovo specifičnost glede na zadevi I Up 122/2006 in X Ips 96/2011. V navedenih dveh zadevah je namreč šlo za notarja in za javni zavod Filmski studio Viba Film Ljubljana, medtem ko gre v tem upravnem sporu za državno univerzo, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Za razliko od tega ustavodajalec pri notariatu ni izrecno predpisal, da njegovo financiranje ureja zakon; financiranje Filmskega studia Viba Film Ustava ne ureja. Zaradi tega je javni interes na področju financiranja državne univerze izrazito bolj zaznaven kot v omenjenih dveh primerih, kar se odraža tudi v relevantnih določbah Odloka in Statuta.« IP ne oporeka dejstvu, da lahko javni gospodarski zavodi, čeprav jih ustanovi država, poleg javne službe izvajajo tudi druge dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga ali storitev na trgu (glej 48. čl. ZZ). Vendar pa je bila delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost, na katero se sklicuje organ, deloma presežena z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C, ki je bila sprejeta aprila 2014, in katere namen je še povečati transparentnost delovanja javnega sektorja in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. S sprejemom novele ZDIJZ-C je stopil v veljavo tudi 4. odst. 10.a čl. ZDIJZ, ki določa, da organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev in 1. odst. tega čl. in preostalih registriranih zavezancev po 1. čl. tega zakona (kamor spadajo tudi javni gospodarski zavodi), z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz 1. odst. tega čl. Od sredine oktobra 2014 so na spletni strani UJP[1] razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. čl. ZDIJZ, pri čemer pri javnih gospodarskih zavodih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba 4. odst. 10. a čl. ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t. i. tržnih sredstev javnih gospodarskih zavodov. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, ni več relevantno. Vsa sredstva javnega gospodarskega zavoda, ne glede na vir financiranja, so namreč javna sredstva. Pri opredelitvi pojma javnih sredstev se IP opira na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/01, s spremembami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 v 1. odst. 20. čl. določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odst. istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. 5. odst. 20. čl. ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: - da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; - da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež; 3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: - prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz določbe 5. odst. 20. čl. ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (za konkreten primer relevanten 2. odst. 5. čl. Odloka). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem informacije javnega značaja iz 4. čl. razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe 5. odst. 20. čl. ZRacS-1. Dejstvo, da so bili dokumenti ustvarjeni znotraj tržnega dela dejavnosti organa torej še ne pomeni, da ne gre za delovno področje organa, kar je en od kriterijev informacije javnega značaja. Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 zavzelo stališče, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v 1. odst. 48. čl. ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši. Da pojem »poraba javnih sredstev« zajema tudi morebitno porabo prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti javnih zavodov, pa izhaja tudi iz prakse IP. Ta je v zadevi pod opr. št. 090-109/2010/4 z dne 23. 6. 2010, ki se je nanašala na Javni zavod Lekarno Ljubljana, zavzel stališče, da so tudi izplačila iz opravljanja tržne dejavnosti podatki o porabi javnih sredstev in da gre za osebne podatke, katerih razkritje je dopustno na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Takšno stališče je potrdilo najprej Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1003/2010 – 43, z dne 30. 3. 2011, potem pa še Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 187/2011. V citirani sodbi je Upravno sodišče RS navedlo, da »ni relevantno sklicevanje tožeče stranke (Javnega zavoda Lekarna Ljubljana), da uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.«Navedeno pomeni, da ne glede na to, iz katerega vira financiranja (ki jih ima organ na razpolago) je organ pridobil sredstva, ta sredstva nedvomno predstavljajo javna sredstva, dokumenti nastali v povezavi s temi sredstvi, pa posledično sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da zahtevane dokumente lahko obravnavamo kot informacije javnega značaja. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oz. v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3, z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.IP poudarja, da je v skladu z zgoraj navedenim treba ločiti med vprašanjem načina financiranja in vprašanjem, ali gre za javno službo in/ali za tržno dejavnost. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da ima poslovna enota 6106J računovodstvo ločeno na dve stroškovni mesti. Vsa tržna dejavnost se vodi pod ločenim stroškovnim mestom. IP na tem mestu zgolj pripominja, da je iz predloženih dokumentov razvidno, da organ vodi ločeno le prihodke (stroškovno mesto prihodki GJS in stroškovno mesto prihodki TD), stroški materiala in storitev, stroški dela, amortizacija, finančni in drugi odhodki pa so zavedeni enotno, kar pomeni, da ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo v določenem obdobju stroškov z izvedbo javne službe in koliko stroškov z izvedbo tržne dejavnosti. To je seveda tudi logično, saj je dejansko stanje na terenu oz. v poslovni enoti do te mere prepleteno (nabava surovin, kadrovska zasedba-kuharji, delitev dela itd.), da je praktično nemogoče v eni menzi oz. kuhinji v stroškovnem delu ločiti in opredeliti, kateri konkretni stroški nastajajo na podlagi izvajanja dejavnosti javne službe in kateri na podlagi izvajanja tržne dejavnosti. Po oceni organa je tržna dejavnost prehrana v javnem sektorju za fizične osebe. Dejavnost javne službe pa predstavlja izvajanje gostinske dejavnosti po naročilu ministrstva ali drugih državnih organov (na podlagi naročilnice). Odlok ne določa, katera dejavnost predstavlja tržno dejavnost, temveč le omogoča organu, da kot spremljevalno dejavnost opravlja tudi tržno dejavnost (2. odst. 5. čl. Odloka). Republika Slovenija je ustanovila organ z namenom opravljanja nalog, ki omogočajo smotrno in gospodarno rabo ter razvoj objektov in zemljišč v lasti ustanoviteljice, kar nedvomno pomeni, da je želela na ta način dvigniti raven upravljanja njenega premoženja. Zato gre zagotovo za delovanje v javnem interesu in v javno korist za razvoj objektov in zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki so splošnega družbenega pomena. Zato po naravi stvari ni mogoče govoriti o pravi tržni dejavnosti. Gre zgolj in izključno za strokovno odločitev, na kakšen način se bo upravljalo z objekti in zemljišči, ki so v osnovi last države. Ker je bilo v konkretni zadevi ugotovljeno, da sta dejavnost javne službe in tržna dejavnost pri organu tesno prepleteni (skupni stroški, ki niso evidentirani ločeno po posameznih dejavnostih), je glede dostopa do zahtevanih podatkov treba zavzeti široko razlago, v prid transparentnosti (glej 2. člen ZDIJZ). Kot med drugim izhaja iz zgoraj že navedene sodbe Upravnega sodišča št. IU 902/2013-29, str. 7-8, je za odločitev, ali gre za informacije javnega značaja, treba upoštevati tudi dejstvo, ali se je dejavnost, na katero se nanaša zahteva prosilca, izvajala tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Breme, da to izkaže s konkretnimi podatki in dokazili, pa je v skladu s stališčem Upravnega sodišča na organu. Ker v konkretnem primeru ta ni izkazal ločenega vodenja stroškov po obeh vrstah dejavnosti, ni mogoče zaključiti, da gre pri zahtevanih informacijah za dejavnost, ki ne sodi v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V konkretni zadevi je nadalje treba poudariti, da so zahtevane informacije povezane tudi z izvajanjem javne službe. Prosilec je namreč zahteval celotno finančno poročilo o poslovanju poslovne enote Kotnikova, za leta 2014, 2015 in 2016. Kot izhaja iz njegove zahteve, se je prosilec želel seznaniti z vsemi dokumenti v zvezi z odločitvijo organa, da v predmetni enoti preneha izvajati dejavnost (tako tržno dejavnost kot tudi dejavnost javne službe) in to enoto odda v najem zunanjemu najemniku. Ker je odločitev organa o tem, po njegovih lastnih navedbah, povezana z ugotovitvijo, da je imela predmetna poslovna enota izgubo, te informacije pa so razvidne le iz skupnega finančnega poročila, so zahtevane informacije povezane tudi z izvajanjem javne službe. Brez dostopa do celotnega finančnega poročila o poslovanju poslovne enote Kotnikova, se namreč ni mogoče seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami, ki so vplivale na odločitev organa glede izvajanja dejavnosti (tudi javne službe) v predmetni poslovni enoti. Ker se zahtevana finančna poročila nanašajo na upravljanje premoženja Republike Slovenije in na razpolaganje z javnimi sredstvi, pa IP ponovno poudarja, da je pojem javnih sredstev širši od pojma proračunskih sredstev in da ZDIJZ z nadzorno funkcijo zasleduje tudi cilj večje transparentnosti nad porabo javnih sredstev in nad upravljanjem s stvarnim premoženjem države. Že 10. čl. Odloka določa, da organ pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna republike Slovenije, s prihodki od plačil za protokolarne storitve in organizacijo drugih dogodkov, s prihodki od tržne dejavnosti in z dotacijami, donacijami, darili ter iz drugih virov. Navedeno pomeni, da so tudi sredstva, ki jih organ pridobi od tržne dejavnosti, namenjena financiranju dela organa in izvajanju njegovih javnopravnih nalog. Dohodek od izvajanja dejavnosti prehrane v javnem sektorju za fizične osebe tako ni podvržen tržnemu poslovanju v smislu pridobivanja dobička, temveč se na ta način zagotavljajo sredstva za izvajanje zakonskih nalog v javnem interesu in v javno korist, torej za izvajanje javne službe. Ker sta v obravnavanem primeru obe dejavnosti tesno prepleteni, je treba šteti, da gre pri zahtevanih finančnih poročilih za informacije, ki so v zvezi z izvajanjem javnopravne dejavnosti organa, posledično pa spadajo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ.Na podlagi navedenega je IP odločil, da so zahtevane informacije, ki se nanašajo na dejavnost prehrane v javnem sektorju za fizične osebe, podvržene določbi 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Ker gre pri zahtevanih informacijah za podatke o porabi javnih sredstev, je po oceni IP, na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja organa zagotovo podana. Javnost je namreč zagotovo upravičena vedeti, kako organ razpolaga z javnimi sredstvi. IP še pripominja, da ob preizkusu po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja izjem po 5.a in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. IP je, v skladu s 1. odst. 252. čl. ZUP, odpravil 2. tč. izreka odločbe organa v delu, ki se nanaša na V. tč. zahteve prosilca in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati zahtevane dokumente, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka[1] http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472
