Prosilec - Javna agencija RS za varnost prometa
+ -Številka: 090-106/2017
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca v delu, v katerem ne razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma dokumenti. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da je prosilec med drugim zahteval posamezne podatke, s katerimi organ dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V tem delu je tako IP sledil navedbam organa in pritožbo prosilca zavrnil. Prav tako je IP ugotovil, da prosilec glede vpogleda nima pravovarstvenega interesa, saj je organ njegovi zahtevi po vpogledu v zahtevane podatke oziroma dokumente ugodil.ODLOČBA:Številka: 090-106/2017/2Datum: 2. 6. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 5. 2017, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova 19a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2017/9 z dne 18. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožba prosilca z dne 3. 5. 2017 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 090-1/2017/9 z dne 18. 4. 2017, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilec je z zahtevo z dne 16. 2. 2017 zahteval naslednje informacije:1. Koliko kandidatov je opravilo praktični del vozniškega izpita v Ljubljani v preteklih petih letih v prvem poizkusu, v drugem poizkusu, v tretjem poizkusu, v četrtem poizkusu, v več kot štirih poizkusih?2. Koliko kandidatov je opravilo praktični del vozniškega izpita v ostalih centrih v Sloveniji v preteklih petih letih v prvem poizkusu, v drugem poizkusu, v tretjem poizkusu, v četrtem poizkusu, v več kot štirih poizkusih?3. Struktura kandidatov po spolu, starosti in izobrazbi glede na število poizkusov, potrebnih za pridobitev vozniškega izpita.4. Koliko je bilo pritožb na delo izpitne komisije v zadnjih desetih letih?5. Kolikokrat so bili pojavi korupcije do sedaj že ugotovljeni na področju opravljanja vozniškega izpita?6. Kakšne ukrepe je sprejel organ za zmanjšanje možnosti korupcije?7. S katerimi ukrepi bo organ zagotovil pridobivanje objektivnih podatkov o poteku in okoliščinah opravljanja vozniškega izpita?8. Kakšne možnosti pritožbe in vpliva na delo AVP ima davkoplačevalec in kdo nadzira delovanje organa?Kot način seznanitve z zahtevanimi podatki je prosilec navedel vpogled pri organu in elektronski zapis po elektronski pošti.Po pritožbi prosilca zaradi molka organa pri IP, je organ prosilcu dne, 6. 4. 2017 posredoval podatke in odgovore na vprašanja, z dokumentom št. 090-1/2017/5. Iz tega dokumenta med drugim izhaja, da organ ne vodi v statističnih podatkih ločeno podatkov po starosti in spolu, razen po spolu za zadnji dve leti, prav tako ne vodi podatkov o izobrazbi kandidatov. Iz predmetnega dokumenta prav tako izhaja, da vodi podatke o ugovorih zoper izpitno komisijo šele od 1. 1. 2012, ko je prevzel izpitne centre od upravnih enot.Prosilec je po prejemu teh podatkov in odgovorov posredoval IP 12. 4. 2017 pritožbo, v kateri je med drugim navedel, da: - so podatki nepopolni, saj je prejel razčlenitev samo za leti 2015 in 2016 ter po njegovi analizi netočni in nepreverljivi;- da ni zasledil osebe, ki je zbrala podatke, oziroma kontaktne osebe, s katero bi razčistil nejasnosti;- da mu ni bil omogočen vpogled pri organu, ki ga je zahteval;- da ni bil seznanjen z imenom osebe, odgovorne za pravilnost podatkov.Organ je nato z odločbo št. 090-1/2017/9 z dne 18. 4. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevi prosilca v točkah 5, 6, 7 in 8 ugodil, v točkah 1, 2, 3 in 4 pa zahtevo delno zavrnil. V izreku izpodbijane odločbe je organ odločil tudi o vpogledu prosilca na način, da se mu omogoči vpogled v času uradnih ur. V obrazložitvi navaja, da je že 6. 4. 2017 prosilcu posredoval razpoložljive podatke oziroma odgovore na vprašanja iz njegove zahteve, tudi iz točke 1, 2, 3 in 4. Nadalje navaja, da ZDIJZ ne nalaga organom obveznosti, da za prosilca ustvarijo ali pridobijo dokumente, s katerimi v času odločanja o zahtevi ne razpolagajo, ali da pridobijo dokumente, s katerimi v času odločanja o zahtevi ne razpolagajo. Organ prav tako ni dolžan prosilcu dajati oziroma pripravljati odgovorov na vprašanja, razen ko ti izhajajo iz obstoječih dokumentov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel tudi uradni čas, v katerem so zahtevani dokumenti prosilcu na vpogled. Podatke iz točk zahteve 5, 6, 7 in 8 je posredoval prosilcu dne 6. 4. 2017, zato je odločil, kot izhaja iz točke 2 izreka izpodbijane odločbe. Ob tem IP pripominja, da je v zahtevi prosilca lapsus pri navajanju točk in se točka 6 navaja dvakrat, pri čemer iz dokumenta organa št. 090-1/2017/5 izhaja, da je organ prosilcu odgovoril na vse točke zahteve, ki jih je torej osem, kot jih je navedel IP v začetku obrazložitve te odločbe.Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne, 3. 5. 2017 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je 28. 4. 2017 prevzel priporočeno pošto organa, s katero se ne strinja, zato vlaga pritožbo. Navaja, da:- nikoli ni zahteval dokumentov, ki ne obstajajo;- so podatki nepopolni in po njegovi analizi netočni;- organ ni posredoval imena odgovorne osebe, s katero bi lahko preveril podatke oziroma ga obvestil, da si lahko podatke ogleda pri organu.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2017/14 z dne 22. 5. 2017, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zadeve, ki jo organ vodi pod opr. št. 090-1/2017/.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, pritožbene navedbe pa se nanašajo tudi na vpogled pri organu, kateremu je organ dejansko ugodil.IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, zato se nadalje opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (istočasno), in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, prav tako niso dolžni odgovarjati na vprašanja. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti).V obravnavanem primeru je torej sporno, ali so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in sicer, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. IP pa se je v nadaljevanju opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilca glede točnosti podatkov in načina seznanitve z zahtevanimi podatki.Prosilec je med drugim zahteval podatke o strukturi kandidatov praktičnega dela vozniškega izpita po spolu, starosti in izobrazbi za zadnjih pet let. Organ je že v odgovoru prosilcu 6. 4. 2017 pojasnil, da s podatki o starosti in izobrazbi kandidatov ne razpolaga, s podatki o spolu kandidatov pa razpolaga samo za zadnji dve leti. Prav tako je prosilec zahteval podatke o ugovorih zoper izpitne komisije v zadnjih desetih letih, v zvezi s katerimi je organ v istem odgovoru pojasnil, da vodi podatke šele od 1. 1. 2012, ko je prevzel izpitne centre od upravnih enot. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa. Kot navaja že organ sam, je ta naloge izvajanja vozniških izpitov prevzel od upravnih enot s 1. 1. 2012, kar potrjuje njegove navedbe, da z določenimi zahtevanimi informacijami pred letom 2012 ne razpolaga. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1G (Uradni list RS, št. 36/10) namreč v četrtem odstavku 55. člena določa, da organ s 1. 1. 2012 prevzame vse dokumentacijo ter tehnična in materialna sredstva, ki jih na dan uveljavitve tega zakona uporabljajo izpitni centri pri izvajanju svojih nalog.Nadalje iz posredovanih podatkov glede praktičnega dela izpita, na število opravljanj za leti 2015 in 2016, v katere je vpogledal IP in jih je organ posredoval prosilcu po vloženi pritožbi, izhaja, da dokumenti obsegajo podatke o izpitnem centru, kategoriji, obdobju, šoli vožnje, posameznem številu opravljanj in skupnem številu opravljenih izpitov, za leti 2015 in 2016 pa tudi po spolu in za oba spola skupaj. Dokumenti tako potrjujejo navedbo organa, da ne razpolaga s statističnimi podatki o starosti in izobrazbi kandidatov, glede navedb organa, da razpolaga s podatki po spolu samo za zahtevano obdobje v letih 2015 in 2016, pa je IP sledil navedbam organa. Prosilec je sicer zahteval podatke o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita po posameznem preizkusu, vendar iz posredovanih dokumentov izhaja, da vodi organ podatke za 1 preizkus, 2-3 preizkuse, 4-5 preizkusov, 6-10 preizkusov ter več kot 10 preizkusov, torej ne vodi statističnih podatkov po kriterijih prosilca in jih tudi ni dolžan. IP je namreč vpogledal tudi v Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 38/13, 104/13 in 85/16 ), ki v 21. členu določa statistiko:»(1) Javna agencija vodi mesečno in letno statistiko o opravljenih izpitih za teoretični in praktični del izpita.(2) Statistika vsebuje naslednje podatke:- število opravljenih izpitov skupaj in po posameznih kategorijah,- uspešnost opravljenih izpitov skupaj, po posameznih kategorijah in po šolah vožnje.«.Iz navedenih določb tako izhaja, katere statistične podatke je dolžan voditi organ. V prid navedbam organa, da z določenimi podatki ne razpolaga, je tudi dejstvo, da je organ prosilcu posredoval posamezne zahtevane podatke, prav tako je prosilcu odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Ob tem IP še navaja, da so določeni zahtevani podatki o statistiki uspešnosti kandidatov na vozniškem izpitu (teoretični in praktični del vozniškega izpita, po izpitnih centrih) dostopni tudi na spletni strani organa (https://www.avp-rs.si/vozniki-in-vozniski-izpiti/izpitni-centri__trashed/analize-in-statisticni-podatki-o-opravljanju-vozniskih-izpitov/).IP še dodaja, da iz prakse IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, 090-130/2016 in 090-212/2016) izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi: - zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.Kot že navedeno, je organ prosilcu omogočil dostop do posameznih podatkov po kriterijih prosilca z izpisom dokumentov iz svojega računalniškega sistema.IP je tako ugotovil, da je prosilec med drugim zahteval posamezne podatke, s katerimi organ dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V tem delu je tako IP sledil navedbam organa in pritožbo prosilca zavrnil.IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da posredovani podatki po njegovi analizi niso točni, pa IP navaja, da ni pristojen presojati točnosti podatkov, ki jih organi posredujejo prosilcem. Kot je bilo že ugotovljeno, organ z določenimi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, glede informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, pa je IP pristojen ugotavljati le, ali so javno dostopne (v celoti ali delno). Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba, informacija javnega značaja, ki je javno dostopna, je namreč dostopna vsakomur ne glede na interes posameznika. IP v pritožbenem postopku tako presoja, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so informacije javnega značaja javno dostopne (v celoti ali delno). Za nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela organa je pristojno ministrstvo, pristojno za promet, za nadzor nad izvajanjem predpisov v upravnem postopku, določb o imenovanju direktorja, poslovnem času in uradnih urah, poslovanju s strankami, poslovanju z dokumentarnim gradivom in zagotavljanju javnosti delovanja pa ministrstvo, pristojno za upravo (34. člen Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije z varnost prometa, Uradni list RS, št. 49/10 in 73/10). Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu organ ni omogočil vpogleda, pa IP navaja, da je organ že v izpodbijani odločbi odločil tudi o vpogledu prosilca, in sicer da se mu vpogled omogoči v času uradnih ur, ki so navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Iz posredovanih dokumentov pa je nadalje razvidno tudi, da je organ omogočil prosilcu vpogled dne 10. 5. 2017. Na vpogledu je bilo s prosilcem dogovorjeno, da se mu posreduje 12 datotek za leti 2015 in 2016, ki vsebujejo statistična poročila o uspešnosti kandidatov na praktičnem delu vozniškega izpita glede na št. poizkusov, ločeno po spolu in skupaj, posebej za IC Ljubljana – Domžale in posebej za vse ostale izpitne centre. Navedeno izhaja iz uradnega zaznamka organa št. 090-1/2017/12 z dne 11. 5. 2017 in izhodnega dokumenta št. 090-1/2017/13 z dne 12. 5. 2017. Prosilec v tem delu tako nima pravovarstvenega interesa, saj je organ njegovi zahtevi po vpogledu v zahtevane podatke oziroma dokumente ugodil.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Nataša Siter, univ. dipl. prav.svetovalka IP,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka