Delavska enotnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Finančna uprava RS
+-Datum: 23.05.2017 Številka: 090-99/2017 Kategorije: Ali dokument obstaja, Davčna tajnost, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilec je zahteval informacije v zvezi z davčnim dolgom določenega davčnega zavezanca in v zvezi z vprašanjem katerim zaposlenim je davčni zavezanec plačeval socialne prispevke. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z delom zahtevanih informacij ne razpolaga in ker dokumenti, s katerimi razpolaga, predstavljajo davčno tajnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z delom zahtevanih informacij. V preostalem delu je ugotovil, da zahtevane informacije predstavljajo davčno tajnost in da glede teh informacij javni interes za razkritje ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-99/2017/4Datum: 24. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 4. 2017, zoper odločbo, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2, Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 30. 3. 2017, od organa zahteval sledeče informacije: I. ali so bili za poslovodne osebe oz. odredbodajalce oz. odgovorne osebe oz. člane uprave Litostroja Jeklo d.o.o. plačani prispevki za socialno varnost od vključno leta 2013 naprej, II. o obdobjih in številu z neplačevanjem socialnih prispevkov prizadetih delavcev, prikazano po letih od leta 2013 dalje, III. o višini dolga družbe Litostroj Jeklo d.o.o. iz naslova neplačevanja socialnih prispevkov.Ob tem je navedel argumente, na podlagi katerih meni, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu.Organ je z odločbo št. 090-6/2017-2, z dne 7. 4. 2017 zahtevo prosilca zavrnil. Ob tem je navedel, da je delodajalec v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111A13, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDavP-2) za svoje zaposlene dolžan davčnemu organu posredovati podatke o obveznih prispevkih za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja na predpisanem obračunu davčnega odtegljaja (REK-1) na dan izplačila dohodkov. Obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost za delodajalca predstavlja seštevek obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost zaposlenih pri tem delodajalcu, ki jih delodajalec obračuna na individualnih REK obrazcih, ki jih davčnemu organu kot prilogo REK-1 obrazca ob izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja predloži delodajalec. Zavezanec za plačilo seštevka prispevkov (kumulativnega REK-1) je delodajalec. V analitični knjigovodski evidenci, ki jo vodi organ v skladu s 60. in 63. čl. Zakona o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZFU), je tako na podlagi kumulativnega obračuna davčnega odtegljaja, zavezanec za plačilo delodajalec. Iz analitične knjigovodske evidence terjatev in obveznosti, je možno pridobiti oz. zagotavljati le podatke o stanju in gibanju terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev, v konkretnem primeru družbe Litostroj Jeklo d.o.o. Da bi organ ugodil zahtevi prosilca iz I. in II. tč. zahteve, bi moral, na podlagi podatkov iz davčnega registra, opredeliti zaposlene osebe pri družbi Litostroj Jeklo d. o. o. po posameznih mesečnih obdobjih, nato opredeliti, kdo so poslovodne osebe in člani uprave po posameznih mesečnih obdobjih, in najprej za vsakega posebej ugotavljati, v katerem obdobju (po mesecih) je bil zaposlen v družbi oz. je v družbi deloval na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Nato bi organ ugotavljal, za katere (na ta način opredeljene) osebe je v posameznem obdobju družba Litostroj Jeklo d.o.o. v okviru REK-1 obrazca oddala individualne REK obrazce oz. druge REK obrazce (na podlagi izplačila iz naslova morebitnega drugega pogodbenega razmerja v primeru poslovodnih oseb in članov uprave) in končno tudi, ali so bile obračunane obveznosti po teh obrazcih plačane. Organ ni dolžan informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po različnih kriterijih iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj materializirane oblike oz. da organ z v tem delu zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Ne glede na to pa so vsi podatki, na podlagi katerih bi z opisano obdelavo lahko prišli do informacij, ki jih zahteva prosilec, in podatki, ki bi nastali na podlagi takšne obdelave, v skladu s 15. čl. ZDavP-2 davčna tajnost, zato jih tudi iz tega razloga ne bi bilo mogoče razkriti. V zvezi z v III. tč. zahteve zahtevanimi informacijami je organ navedel, da gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je davčni organ zbral v davčnem postopku, vsi dokumenti so vidno označeni z oznako »davčna tajnost« in se kot taki štejejo za davčno tajnost ter predstavljajo izjemo po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Prosilec je, dne 26. 4. 2017, zoper odločbo organa št. 090-6/2017-2, z dne 7. 4. 2017, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ že leta sam objavlja neplačnike davčnih obveznosti in tiste, ki ne predložijo davčnih odtegljajev z REK obrazci. Razkritje zahtevanih informacij je v javnem interesu, saj ima neplačevanje socialnih prispevkov težke posledice za javna sredstva, pravice vseh, družbe in tudi države ter zlasti za neposredno prizadete delavce. Nadalje je navedel, da podatki o neplačanih prispevkih iz matične evidence zavarovancev, ki jih je prosilec pridobil od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kažejo drugačno sliko o številu zavarovancev, za katere niso bili od leta 2013 naprej plačani prispevki, ki jo je ista institucija sporočila drugi medijski hiši. Zaradi tega je dvom, da so v dotičnem podjetju selektivno (ne)plačevali socialne prispevke toliko bolj utemeljen, razkritje davčni dejstev pa toliko bolj opravičeno. Organ ni odgovoril niti na eno od vprašanj.Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. DT 090-6/2017-4, z dne 8. 5. 2017, s prilogami, poslal v odločanje IP. IP je opravil preizkus procesnih predpostavk in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 23. 5. 2017, pri organu opravil ogled in camera.Organ je pojasnil, da obveznost plačila prispevkov zapade na dan izplačila plače in glede na vključenost v zavarovanje, pri čemer se na enak način obračunava, ne glede na dejstvo, za katere uslužbence gre. Obveznost delodajalca je zbirna za vse delavce. Delodajalec ne more plačati po oddanem REK obrazcu le za določene zaposlene.IP je vpogledal v primer REK obrazca in ugotovil, da ta ne vsebuje osebnih podatkov zaposlenih pri delodajalcu (razen odgovorne osebe, ki je obrazec sestavila), temveč le skupno število zaposlenih. Organ je nadalje pojasnil, da priloge REK obrazcev sicer vsebujejo nekatere osebne podatke zaposlenih, vendar na podlagi teh podatkov ni mogoče ugotoviti, ali gre za poslovodno osebo oz. odredbodajalca oz. odgovorno osebo oz. člana uprave, ali pa za osebo, ki ni zaposlena na tovrstnem delovnem mestu. IP je vpogledal v primer priloge REK obrazca za določeno osebo in ugotovil, da prav nobeden izmed navedenih osebnih podatkov (ime, priimek, davčna številka, rezidentstvo, naslov prebivališča in drugi osebni podatki, ki vplivajo na davčno obravnavo dohodka – invalidnost, delovna doba, št. uveljavljenih družinskih članov) ne omogoča ugotovitve, na kakšnem delovnem mestu je ta oseba zaposlena. Organ je predloži IP seznam izvršilnih naslovov za dolžnika Litostroj Jeklo, d.o.o.Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Finančno upravo Republike Slovenije, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da v skladu s 11. čl. Zakona o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZFU) sodi v delovno področje organa opravljanje nalog na področjih odmere in obračuna obveznih dajatev, carinjenja blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave, nadzora nad prirejanjem iger na srečo, nadzora nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU, nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske politike, nadalje na področju izvršbe, odločanju v drugih upravnih postopkih, po predpisih, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava, odločanju v postopku o prekršku, po predpisih za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, izvajanjem ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, za izvajanje katerih je pooblaščena finančna uprava, hramba, prodaja in uničenje zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga ter nadzor nad uničenjem blaga, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji z delovnega področja finančne uprave, sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov in sporazumov o načinu izmenjave podatkov s področja dela finančne uprave, zbiranje, preverjanje, analiziranje, hramba statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami ter posredovanje teh podatkov organu, pristojnemu za državno statistiko, obveščanje zavezancev o izvajanju predpisov, proučevanje in analiziranje delovanja sistema obveznih dajatev ter zagotavljanje obvladovanj tveganj, spremljanje izvajanja predpisov iz pristojnosti finančne uprave in učinkov posameznih rešitev z vnaprej določenimi merili, opravljanje računovodskih in finančnih nalog pri pobiranju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v I. in II. tč. zahteve. Prosilec je v tem delu zahteval dokumente, iz katerih izhaja, ali so bili za poslovodne osebe oz. odredbodajalce oz. odgovorne osebe oz. člane uprave Litostroja Jeklo d.o.o. plačani prispevki za socialno varnost od vključno leta 2013 naprej in dokumente, iz katerih izhaja obdobje in število z neplačevanjem socialnih prispevkov prizadetih delavcev, prikazano po letih od leta 2013 dalje. Organ sicer razpolaga z REK obrazci in njihovimi prilogami, ki pa ne omogočajo določitve posameznikovega naziva ali delovnega mesta v podjetju Litostroj Jeklo d.o.o. Iz tega logično izhaja, da ti dokumenti ne vsebujejo informacij, ki jih je prosilec zahteval. Tudi organ je prepričljivo pojasnil, da na podlagi podatkov, ki jih vsebujejo dokumenti, s katerimi organ razpolaga ni mogoče ugotoviti, ali se posamezen dokument nanaša na poslovodno osebo oz. odredbodajalca oz. odgovorno osebo oz. člana uprave, ali pa na osebo, ki ni zaposlena na tovrstnem delovnem mestu. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. Organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP zato zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ v tem delu na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.V predmetni zadevi ni sporno, da organ z informacijami, ki jih je prosilec zahteval v III. tč. zahteve razpolaga v materializirani obliki oz. da gre za informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.Organ je zavrnitev dostopa do v III. tč. zahteve zahtevanih informacij oprl na izjemo po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo konkretnega primera je najprej torej potrebno ugotoviti, ali bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilec, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. čl. določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V 1. odst. 15. čl. je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. čl. ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. čl. ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. čl. naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V predmetni zadevi gre za podatke o izvršilnih naslovih zavezanca za davek. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih 1. odst. 15. čl. ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da: 1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Finančna uprava Republike Slovenije),2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na podjetje Litostroj Jeklo d.o.o., ki je zavezano za davek),3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z izterjavo neplačanih davkov). Vsi trije pogoji so torej glede vseh v predmetni zadevi zahtevanih informacij izpolnjeni. ZDavP-2 v 1. odst. 17. čl. nadalje določa, da mora biti vsak podatek oz. vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz 5. odst. tega člena določi drugače. Namen vidne označbe dokumentov je predvsem v tem, da je vsakomur, ki pride v stik s tovrstnimi dokumenti, že na prvi pogled očitno, da gre za davčno tajnost in da mora ravnati z višjo stopnjo skrbnosti oz. v skladu z zakonsko določenimi ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti. V predmetni zadevi so vsi v tem delu zahtevani dokumenti vidno označeni z oznako »davčna tajnost« in izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za obstoj davčne tajnosti določa 1. odst. 15. čl. ZDavP-2. IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da je v predmetni zadevi nedvomno podana izjema po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.V nadaljevanju se je IP opredelil tudi do testa interesa javnosti, na katerega se je skliceval prosilec v pritožbi. Na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ je namreč možen dostop do zahtevanih informacij, če se izkaže, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi razkritje spornih delov presojanih dokumentov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi z davčnim dolgom družbe Litostroj Jeklo d.o.o. Glavni argument prosilca za razkritje zahtevanih informacij je, da bi z razkritjem zahtevanih informacij opravili preventivno funkcijo, ki jo ima država v urejanju družbenega življenja ter, da gre za vprašanje temeljne enakosti in varnosti, zakonitosti in vladavine prava. IP poudarja, da tovrstni argument v predmetni zadevi ne more predstavljati razloga za razkritje, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil obstoj instituta davčne tajnosti. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje, da določeni podatki, ki jih je pridobil prosilec od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, kažejo drugačno sliko, kot jo je podjetje Litostroj Jeklo d.o.o. sporočilo drugi medijski hiši, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel sicer varovano davčno tajnost. Torej, zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena davčna tajnost. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane dokumente. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo davčno tajnost, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje v III. tč. zahteve zahtevanih informacij na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker je v zvezi z v III. tč. zahteve zahtevanimi informacijami podana izjema po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, IP zaključuje, da pritožbi prosilca tudi v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, tudi v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 7. 4. 2017, št. 090-6/2017-2.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
