Prosilec - Center za socialno delo Trebnje
+ -Številka: 090-96/2017
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala dokumente v zvezi s konkretnim postopkom, ki ga je vodil organ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre pri zahtevanih dokumentih za varovane osebne podatke, pri čemer anonimizacija in delni dostop ni možen. Posledično je pritožbo zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-96/2017/2Datum: 5. 5. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilka), z dne 20. 4. 2017, zoper odločbo Centra za socialno delo Trebnje, Goliev trg 11, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), št. 1224-258/2016 z dne 4. 4. 2017 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke se zavrne. 2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilka je dne 23. 3. 2017 pri organu vložila zahtevo za posredovanje fotokopij zapisnika – ugotovitev organa v okviru obiska njene mame na domu v letu 2016 ter fotokopijo zapisnika z dne 10. 2. 2017. V zahtevi se je izrecno sklicevala na določbe ZDIJZ.O zahtevi prosilke je organ dne 4. 4. 2017 izdal odločbo št. 1224-258/2016, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Navaja, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacijo javnega značaja, ker prosilka želi osebne podatke, ki so bili pridobljeni v okviru izvajanja socialno varstvene storitve prve socialne pomoči. Organ še dodaja, da se tovrstni podatki v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu varujejo kot poklicna skrivnost, zato se zahteva prosilke v celoti zavrne.Zoper odločbo organa št. 1224-258/2016 z dne 4. 4. 2017 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka dne 21. 4. 2017 pri organu vložila pritožbo. V njej podrobneje opisuje potek dejanskih dogodkov v zvezi z oskrbo njene mame in delom organa. Meni, da s posredovanjem zahtevanih dokumentov ne bi bil kršen kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, saj so bili v postopek poleg mame, vključeni še otroci, kar pa ne predstavlja varovanih osebnih podatkov. Predlaga, da IP njeni pritožbi ugodi.Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 1224-258/2016 z dne 26. 4. 2017, posredoval v odločanje IP.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da ZDIJZ, na katerega se je sklicevala prosilka v zahtevi z dne 23. 3. 2017, omogoča dostop do informacij javnega značaja vsem zainteresiranim prosilcem pod enakimi pogoji. Povedano drugače, ob ugotovitvi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, mora biti ta, v enakem obsegu, dostopna vsakomur, in ne le konkretnemu prosilcu. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč odloča po t.i. načelu erga omnes, kar pomeni, da ima ugotovitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, učinek proti vsakomur, ne le v odnosu do konkretnega prosilca. To posledično pomeni, da za presojo vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, okoliščine, vezane na konkretnega prosilca, niso relevantne. Povedano drugače, zakaj konkreten prosilec informacijo javnega značaja potrebuje in kaj želi z njeno pomočjo izkazati, v postopku po ZDIJZ ni relevantno in na odločitev v tem postopku ne more vplivati. V skladu z določbo 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur. To pomeni, da IP v konkretnem pritožbenem postopku ni mogel upoštevati okoliščin, da gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilka, po njenih navedbah za dokumente v zvezi z družinsko situacijo, v kateri je udeležena tudi prosilka sama.Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ob tem še pojasnjuje, da kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen presojati, ali lahko prosilka zahteva dostop do informacij tudi na podlagi drugih procesnih predpisov, npr. na podlagi 82. člena ZUP, kot oseba, ki za dostop do dokumentov izkaže pravni interes.Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke med drugim skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov, se bo IP najprej opredelil do tega dela izpodbijane odločbe.V skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1: »(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je treba ugotoviti: - ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in - ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. V tem pritožbenem postopku je organ IP predložil tudi vse zahtevane dokumente. IP je z vpogledom vanje ugotovil, da ti vsebujejo številne osebne podatke, obenem pa ni našel pravne (zakonske) podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, ki bi omogočala njihovo posredovanje javnosti. Ob tem IP ponovno opozarja, da bi ugotovitev, da gre pri teh podatkih za prosto dostopne informacije javnega značaja, dejansko pomenila, da bi bili ti podatki dostopni vsakomur, torej javnosti (in ne le prosilki). Prav tako je IP ugotovil, da delni dostop do zahtevanih dokumentov v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč, ker tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov anonimizacija posameznikov ni možna. Ker je IP ugotovil, da je pritožbo prosilke treba zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov, se dalje ni spuščal v presojo vprašanja, ali bi posredovanje pomenilo tudi kršitev kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, na katerega se tudi sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Ob tem pa IP še pripominja, da je dostop do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, ki jo je mogoče omejiti le z zakonom (glede omejitev – zakonskih izjem – pa pridejo v poštev le izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ali 5.a členu ZDIJZ). Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica informacijske pooblaščenkeInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka